Eno je prenova in drugo tisto, kar si zadnje čase privoščijo v vinarskem epicentru živeči Brici. Pri Belici, ki še vedno čaka na dovolj veliko murvo, da mu osenči vrt in še vedno ni izkopal luknje za bazen, tako samo gledaš, ko se ti za staro domačijo razpre pogled na velikanski prizidek s sobami in apartmaji, s sejno dvoranico in bodočo pršutarno in stolpom, odkoder se bo za zajtrk prožilo pogled vse do morja in Dolomitov. Na srečo pa je prenova, vsaj kar se tiče jedilnice, potekla v dovolj diskretnih barvah in Belica v svoje kopije starinskih luči ne vstavlja šparovnih žarnic, temveč old skool brlivke. V podobnem slogu, daleč od spakovanja, pa je tekel tudi scenosled, ki si ga je privoščil Ilovarjev oktet.

Seveda fenomenalen šalam v svinjski danki, katerega nam je šef Mavrič na deski nastavil na mizo, ni mogel uiti prvemu nožu Skaručne, seveda se je bilo težko upirati svežini medanskega takoja, kakor se bo odslej imenovala kočljiva sorta, oktet je razpravljal o žgočih vprašanjih, se zložno sitil in pojil, se hodil z rednimi presledki sončit na vrt in postajal vse bolj židane volje. In ni nam bilo hudega, čeravno se je po krasni boršeti, s porom in štirimi vrstami sira nadevanimi žepki iz palačinke, nežnih, s špinačno omako podlitih rezancih iz rdeče pese, po sladkasti beli polenti s kozjim sirom in skuto, po smetanastih, a iz imena vrednega krompirja narejenih njokih s koščki pršuta, po popečenem pršutu s kisom in teranom že marsikomu kolcnilo zaradi sicer učinkovite Beličine stalnice, vseprisotnega masla.

Tako da se je po neverjetno sočni prati iz svinjske ribice na pireju in z medlo omako iz jurčkov prvič skrčilo število za uležan biftek zainteresiranih jedcev in si je celo ata Ilovar, ki je mimo dostojnega, na z drvmi kurjenem žaru in do mere popečenega mesovja planil na verzote in se navdušil za enkratno skorjico tenstanega krompirja, moral razrahljati tekom mnogih odprav nedotaknjeni pas, da spravi na varno štajerskim gibanicam podobno jabolčno pito z mandlji. Če ima Belica z drugim briškim plemstvom vred kake pretenzije, le-teh zaenkrat ni čutiti pri osnovnem, torej pri hrani, ki jo gospodar umestno in z vrhom pri v velikih hrastovih sodih odležanem izbranem rdečem spremi s svojimi skraja nevsiljivimi vini. Priporočamo poskusno sejo ali kongres.

Ocena * * * * *, s kruhom pomazano

Domačija Belica, Medana

Na Brdih Vam ne bo težko najti Medane. Pri Belici režejo šalam vse dni razen ponedeljka, glede tople ponudbe pa se domenite na [05] 395 91 09.

Specialitete: sezonsko ubrani scenosled briških specialitet, v vsakem primeru pršut, šalam in bela polenta in par izbranih sirov v vinski kleti.

Vina: buteljke lastne proizvodnje, tudi endemični medanski takoj, Beličina paradna rumena rebula in svež muškatni cvet za posladek. Vrsta zanimivih žganjic, ta zelen, z gozdnim mahom, žajbljevec, češnjevec...s športnikom, brezalkoholno grenčico, na začelju.

Degustacijski scenosled pri Belici košta okoli 7.000 SIT na osebo.