2006 / 03 / intervju
"Samo brezmejen zarukanec je lahko postal belogardist. Pa komu je sploh lahko prišlo na pamet pomagati Nemcu in Italijanu! Ustreliti ga moraš, hudiča, ne pa da mu pomagaš!" - dr. Janez Rugelj
Dr. Janez Rugelj, psihiater
Jure Aleksič
V bistvu obstajata v Sloveniji dva dr. Janeza Ruglja. Oba najdemo v istem kitastem, kot kopriva nepozebnem telesu, ki je zmožno ob pol enih ponoči po dvanajstih urah strokovnega dela v svoji podstrešni kombinaciji fitnesa in knjižnice, ne da bi se kaj ogrevalo, z lahkoto vihteti 45 kilogramov uteži.
Neprimerno bolj razvpit je prvi, torej dr. Janez Rugelj, ki ga je glede na njegove medijske izpade večina meščanske inteligence že zdavnaj odpisala, čeprav ga vedno znova rada prelista in se nad njim vehementno zgraža; a tu je tudi drugi, dr. Janez Rugelj psihoterapevt, s konkretnimi rezultati izdatno podprti dekonstruktor in re-edifikator prek petstotih pijanskih brodolomov ter neštetih zakonskih razpok, vizionar, trmast inovator in strasten borec, ki je bil pripravljen za svoje varovance dvakrat tudi zastaviti svoje zdravje in gladovno stavkati. Ko človek odpre kako njegovo knjigo, recimo Dramatično pot, utegne biti glede na doktorjeve medijske izpade pošteno presenečen, v kakšnem treznem, izrazno močnem in celo očarljivem jeziku zna nagovoriti bralca.
V impresivni črnuški trdnjavi te sprejmeta oba dr. Janeza Ruglja. Med pogovorom se nanju pogosto razjeziš, ob posameznih pasusih se ti zaradi plitkosti in primitivnosti njunega hate-speecha aktivno upirata - a potem ko jima v obraz poveš, da so ju na podlagi njunih izjav v preteklosti, predvsem o ženskah in homoseksualcih, vsi tvoji prijatelji že zdavnaj odpisali kot naduta, fašistoidna in preprosto butasta mračnjaka, kar oba mirno sprejmeta in nista do tebe zaradi tega čisto nič manj prijazna in odprta, kot sta bila prej; potem ko ti po intervjuju še celo uro z maltene nežnim deškim vzhičenjem razkazujeta svoje fitnesmašine in knjižnico z 10.000 naslovi, od katerih priznata, da jima jih par tisoč še ni uspelo prebrati; potem ko si se jima štiri ure skupaj precej nesramno krohotal naravnost v fris in sta se ves čas dobrohotno smejala skupaj s tabo; potem ko se zaveš, da se njuna - vseh neslanosti in žaljivk oropana - osnovna filozofija glasi Laufaj, beri in fukaj, kar je v deželi Reformatorjev eden najbolj smiselnih programov, kar jih je bilo kdaj strnjenih; in potem, ko te za slovo v dar obložita z zanimivimi knjigami in v njiju kljub vsemu začutiš ne samo potencial veličine, temveč tudi neko pristno človeško dostojnost, za katero se ti zdi, da bi jo bilo zelo težko potvoriti - potem ti je, ko se pelješ v noč nazaj domov pisat intervju, pri srcu precej hudo.
Ja normalno! Povsod se pije - zakaj se v parlamentu ne bi? Rigelnik je bil sicer svojevrstno rigiden človek in je to prepovedal, a prisiliti poslance - vrhunske predstavnike naroda! -, da nosijo s sabo skrite flaške, to nima nobenega smisla. Povsod se pije. Osnovna značilnost ljudi je, da so faliranci.
Ropa.
Seveda sem bil. Trenutna garnitura se mi ne zdi osebnostno zrela za vodenje. Kar je mlajše od petdeset let, to nima kaj voditi!
Seveda nima, saj on tudi ni bil nevemkako zrel ... Ampak je bil vseeno ...
Manjše zlo. Je vseeno že dolgo politik pa financminister je bil.
Ja, to je bil pa res. Janša je velik človek, po svoje ...
Nima pa karizme.
Nima. Za vodenje ne, tako kot jo je imel Tito.
Pri nas nihče.
Chirac. Ko nastopi, nastopi kot veliki cesar.
Ne poznam Francozov ... A zame je eksemplaren. On in Schroeder.
V bistvu so pravi politiki-menedžerji, ki imajo svojega vodjo in je jasno, da ga morajo ubogati. In to je dobro. So mladi izvežbani tehnokrati. Recimo ta za gospodarstvo, kaj je že, Vizjak ... On je še mlad fant, menedžer je pa dober! Ali pa Cukjati. On je univerzalno izobražen človek, pa čeprav je bil moj veliki nasprotnik. Ko sem pri Zdravniški zbornici kandidiral za zasebno prakso, si je drznil napisati pismo, v katerem se je spraševal, ali - glede na to, da imam srbsko maturitetno spričevalo - sploh znam slovensko! Da ga ni bilo sram, po mojih desetih napisanih knjigah in stotinah objavljenih člankov! Meni, Slovencu! Veste, to je pa pokvarjenost. Politiki ... Zame je glavni znak karakterne okvare vseh svetovnih politikov to, da mirno dopuščajo, da se dvema milijonoma deklic na leto izreže klitoris. Bush bi lahko ukazal Afričanom: poslušajte, če boste še naprej izrezovali, vas bomo pokončali. Če bi bil tapravi dec. Pa ni.
Čakajte no, pa veste, kaj je to: dva milijona izrezanih klitorisov?! Veste, kakšno priznanje moških je to, da niso nobeni deci? Da niso sposobni potešiti žensk, da bodo spali samo s frigidnimi, neprebujenimi vrstnicami? Dva milijona deklic ... In to svet zelo dobro ve, pa se raje skriva. Mazači režejo z nekimi starimi, zarjavelimi noži ... To je kriminalno dejanje! V tretjem tisočletju! Je pa res, da je Evropa itak pred pokopom.
Seveda. Moški so takšni revčki. Stoletja so živeli brez konkurence žensk - zdaj pa so se začele te izobraževati in so jih prešišale. Klinični center, ki je ustanova moških, vodijo ženske. Univerzo, ki je institucija moških, vodi ženska! (Tu naravnost po wagnerjansko zadoni:) Pa Neeeemčija! Germani, pa jih vodi ženska - in to celo takšna, ki ni sposobna roditi in erotično ni več zanimiva.
Na splošno ne! Morda kakemu, ki ljubi stare gospe.
Pokop. Pokop Evrope. Pokop moškega sveta. Pokop civilizacije. Pa saj ne srečaš več mladega človeka, ki bi bil oblikovan! Vzgajajo ga (obraz se nakremži v vzvišen stud) neke čudne feministke, samske ali s pobeglim možem ... Očetov ni! Povsod so same ... mamice! Sama potuha pa dobrohotnost, nagrajevanje in prizanašanje ... Ni več komande.
Za vse erotične, partnerske, družinske in starševske probleme tega sveta so krive ženske. Zato ker izbirajo neustrezne oplojevalce.
Že že, ampak to dela policija ... pa razne organizacije ... komandosi ... Jaz govorim o razvoju. Vzgoji. Partnerskih polomijadah. Ni pa nobenih pravih moških, pokvarile so jih mamice.
V Evropi recimo komunizem, ki je favoriziral feminizem. Zato da je lahko z njim krotil nepriljubljene moške. Ženske feminizem izrabljajo za poniževanje moškega intelektualnega delovanja, saj predrzno zagovarjajo stališče, da so sposobnejše od njih - ter po intuitivni poti vse spoznajo, za kar moški trdobučneži potrebujejo dolgotrajno raziskovanje. A pravi cesar stvarstva je samo moški. Ni je ženske na svetu, ki bi se lahko primerjala z mojo pozicijo moževskega delovanja.
Biološko, psihološko, sociološko, filozofsko - totalno! Ampak ne inferiorne - drugačne! Zato niso sposobne za moške zadeve. Sodoben in vsestransko razvit moški ima ženo, pa tajnico, pa prvo in drugo asistentko - in z vsemi lahko vzpostavlja "obetaven erotičen odnos". Jaz sem star 77 let, pa imam še vedno te možnosti!
Da delajo zame - žena, tajnica, asistentke in tako naprej! Da smo v pozitivnem transferju! Je ni ženske, ki bi bila stara 77 let, pa bi zanjo delali mož in tajnik in asistenti!
(Kolega Krajnc vljudno pripomni, da si je nekaj takega s svojim bistveno mlajšim tajnikom omislila Leni Riefenstahl, na kar dr. Rugelj dovoli, da je pa na svetu očitno res zbrana prav vsa možna patologija.)
Lahko ga vzpostavim, če je treba.
Ja, seveda je treba!
Ja, mama je bila krasna služabnica svojega moža in dobra gospodinja. Dobra kmetica. Vse dobro.
Jaz bi rekel, da ... ne. Moj oče je ni nič kritiziral. On je bil Mount Everest, ona pa ...
(Odobravajoče:) Ena taka ... pritlikava gospa. Pa matrala se je, veste ... kako je moralo biti hoditi pozimi prat perilo v dolino! Pa z velikim veseljem!
Jaz mislim, da nisem, ampak moje delo je enkratno, zato je tuje običajnemu človeškemu izkustvu. Sam sem se uspešno upiral celemu korpusu državne psihiatrije: kdo v Evropi lahko še napiše Dramatično pot? Veste, kakšen mora biti človek, da se lahko tako uspešno upira?
Posebne vrste, predvsem neustrašen borec in vztrajen profesionalec. 77 let sem star, imam 66 let delovne dobe, pa še vedno delam domala vsak dan od 12 do 16 ur! Napravil sem tisoč sto različnih zbornikov o svojem delu.
Tisoč sto. Vsi vezani, format A4.
Tako je.
Stalno. Recimo danes smo na skupini terapevtsko obravnavali 40-letnika, ki ima 40-letno gospo - luštno, lepo - in je povedal, da mu zdaj škripa, ker je med njegovo ženo in mano neki erotičen odnos. In smo to lepo predebatirali.
Da je normalno, da vzpostavijo ženske z mano pozitiven erotičen odnos, ko pač vidijo deca! Doma imajo pokveke in pezdetke, nakar srečajo mene ... Moški so potem ljubosumni, ampak - bodite vendar deci, hudiča!
Evropo in Ameriko jemlje vrag, ker jo že 2000 let komandirajo prisilni katoliški celibaterji, ki so vsi - karakterno, po naravi stvari - sprideni. Pa kakšen je to dec, ki mora skrivati svojo spolnost?! To so sami drkadžije! To ni človek, to je le kandidatek za malega človečka. V času NOB sem študiral svoje sovaščane, ki so postali belogardisti: cerkvi vdani zarukanci! Nobenega ni bilo med njimi odličnjaka!
Pa nismo bili pod vplivom cerkve in smo bili bolj bistri, pridni in izobraženi. Pametnejši. Samo brezmejen zarukanec je lahko postal belogardist. Pa komu je sploh lahko prišlo na pamet pomagati Nemcu in Italijanu! Ustreliti ga moraš, hudiča, ne pa da mu pomagaš!
Ja, kot enega takega pravega cerkvenega avtokrata! V Jani so naju celo namalali skupaj, na eni strani jaz molim, na drugi stoji on v komandantski pozi. Pojma nimam, zakaj so to napravili. On je bolj komandantski kot jaz, čeprav ni tako poklican, da vodi, kot sem poklican jaz. Drugače je pa na videz dostojen možak.
Ja, to je pa bolj en takšen dobrohoten župniček. Ne bo zarezal brazde v slovensko kulturo. Pa debel je.
Ja, seveda: rad je! Nesposoben, da bi se obvladal. S svojo pojavnostjo razodeva svoje bistvo. Prima vista!
Pa kako naj bo neki drkadžija vendar voditelj in vzgojitelj! Vsak ve, da drkajo ali da so pedofili, posiljevalci! To je grozno!
Tudi. Z njimi imam profesionalne stike. Konec koncev so mi s svojo pomočjo omogočili, da sem takrat gladovno stavkal.
To pa ne! Zakaj bi izgubljal prijatelje?
Seveda so lahko. Ne morejo pa biti generalni usmerjevalci človeštva.
Ni ga. Nimamo moškega zdravnika psihiatra, ki bi bil pripravljen to delati. Osemkrat sem že dal razpis. Imamo sicer dr. Perka, ki je pri meni že 23 let in obvlada moje metode delovanja, ampak ni psihiater. (Doneče oddeklamira:) Samo psihiater ima vrhovno oblast! In vsakdo se mora psihiatru podrediti glede psihiatričnih vprašanj! Ker ni psihiater, tudi ne bo dobil koncesije!
Hja, no, uredile ... Bolje je v tem smislu, da me pustijo pri miru. In da ni na drugi strani nobenega pravega moškega, ki bi šel z mano v boj. Kobal je bil udbovski psihiater in v času vojne dvojni agent kot partizan med belogardisti, Lokar pa je bil njegov pomočnik. Danes ga ni več.
Dva milijona na mesec. Ampak iz teh sredstev redno zaposlujem še tajnico in knjižničarko, pa še na preko 80 časopisov sem naročen. V programu imam trenutno okrog 70 žensk in 60 moških, s tem da so ženske praktično vse uporabne ...
Za tajnice, za gospodinje, za ljubice svojih mož in tako naprej ... Dočim moških pa je komaj deset, ki so za kaj. Ki jih ženske spoštujejo kot moške. Moški ne znajo seksati. Imam recimo žensko, zdravnico, ki je imela 2000 koitusov brez orgazma! Neka druga 3000! Moški bi morali biti umetniki seksa, so pa v glavnem ignoranti, budale! Ženske so potem nepotešene in sitnarijo. Ravno danes sem imel na skupini medicinsko sestro, 38 let, ki je bila alkoholičarka. Cerkveno vzgojena, posiljena od študenta teologije - ravno danes je razlagala, da se ne bi, če ne bi prišla k meni, nikoli prebudila! Vprašal sem jo, kako se je prebudila, in odgovorila je, da me je vzljubila in fantazirala o meni. Vidite, moški! Kakšni morate biti! Če nisi dec, ženska ne more ozdraveti!
Hja, zdaj sem res že star ... Ampak redno telovadim, zjutraj jem samo sadje in po kosilu sploh nič ...
Mlado ženo imam ... 60 jih ima, videti pa je, kot bi jih imela 45.
Jah, gre, kakor gre.
Ah, o tem ne bi, še posebej, ker nje ni zraven ... Nima smisla. Bi se razjezila, če bi zdaj o tem ...
Ne gre za podjarmljanje. S svojo pametjo, modrostjo in dejavnostjo jo nadkriljujem in tako nadvladam.
Gotovo, a pri mojih letih to ni več toliko aktualno. Jaz dobim toliko, kolikor potrebujem, to je pomembno.
Trikrat. Zjutraj, čez dan in ponoči. To je neka normalna osnovna potreba vsakega zdravega moškega.
Bedarija. Kaj bi varčeval in se zaviral - treba se je gibati in prisiliti organizem, da več producira! Ne pa, da zakrni! To so vsemogoči izgovori. Tisti modreci, ki živijo lagodno življenje na vrhu izkoriščevalskega razreda, nedejavni in vzvišeni - to niso pravi predstavniki ljudstva. Ne tako kot jaz, ki že vse življenje delam in se spopadam in sem torej kompetenten, da kaj rečem.
Ja, seveda. Ne spoštujem ljudi, ki ne delajo, ampak samo modrujejo. Veste, koliko sem prebral knjig, da o revijah sploh ne govorim! Kdo bere vseh pet elitnih slovenskih revij - Anthropos, Ampak, Nova revija, Teorija in praksa, Borec? A kdor jih ne, je zarukanec!
(Matter-of-factly, povsem prijazno:) Ja, delno že.
Skrbim za njeno poučenost, saj sem dejansko njen tajnik, ki jo preskrbuje s čtivom. Pa tudi pohvalim jo. Ravno zdaj je skomandirala eno stanovanje v Kranjski Gori - s skupnim denarjem, seveda! - in je vse sama opremila. V soboto sem bil tako rekoč povabljen gor. Sicer ne maram vikendov, ker sem najraje tukaj, a je zelo krasno vse uštimala.
Tako. In je zelo zadovoljna, da sem jo. Poleg tega jo pobožam in jo stisnem. Ljubezen ji izkazujem na običajen moški, kulturen način.
Super, super! Naj vam pokažem, kakšne vtise je recimo po branju te knjige strnila ena mojih pacientk! (Iz ene izmed skrbno katalogiziranih skladovnic papirjev sčasoma potegne sprintan list, v celoti popisan z utrinki tipa: "Moja pička je edinstvena.", "Moja pička želi biti služabnica moškemu." in "Edini vir feminizma v meni je skrivenčen, kilav moški.")
Morda so se nekatere izjave jemale iz konteksta ... Poleg tega človek dandanes mora biti malo provokativen!
Samo heteroseksualen moški lahko zaplodi - vse drugo je izvržek.
Bah, ampak ni estetsko. (Sledi precej tipična tirada o vagini kot višku estetike in smrdljivih ritih.)
Tudi estetika je znanstvena veja, sodim pa tudi na podlagi biologije in sociologije. Homoseksualec ni polnovreden človek. Ne more biti voditelj, ker mora skrivati bistvo svoje spolnosti.
Pa naj jo spremeni! Naj bo tako močan, da jo spremeni! Vsak, ki se boji povedati, kaj je, je pezdetek.
Tisto je bila pa politična zadeva.
Ni res. Židje niso bili preganjani po antropološki, temveč po politični liniji.
Po naravnem pravu, ker niso polnovredni, polnoveljavni ljudje in sploh še ne vemo, zakaj natančno nastanejo. Sami priznavajo, da so nesposobni ljubiti žensko, prmejduš! Jaz pa pravim: če imaš krasno žensko, ki ti je na razpolago, da z njo delaš, kar hočeš - in če tega ne izrabiš, potem si navaden vosel!
Nič. Čeprav sem kar naprej na nekih sodiščih, se mi glede tistega ni bilo treba zagovarjati.
Ne bi, ker sem strokovno utemeljen.
Potem je pa problematična švedska družba.
Ja, seveda, seveda! Poglejte, tukaj imam neki članek ... (Poišče fotokopijo iz revije Več, in sicer gre za prispevek "Balkanci seksajo kot nori").
Tudi! Družba je lahko bolna, ker zavira seks.
Ne ne. Hotel sem povedati, da so Švedi drugačni.
Bolje je manj. Ampak kakor vi provokativno poenostavljate zadeve, na višjem intelektualnem nivoju preprosto ni mogoče razpravljati.
Recimo, da je. No, če bi živel tam, bi se pač prilagodil in ne bi tako rigorozno zavzemal stališč do homoseksualcev. Zakaj bi se boril z mlini na veter?
Ni govora!
Ni govora! To je nagnusno! Ženska je vendar krasota človeštva, ne pa dec!
Tudi tako bi se dalo razmišljati ... (Razmisli.) Ampak v bistvu gre za racionalizacije raznih potencialnih homoseksualcev.
Rekli ste mi, da me neka srenja zaničuje: če kaj takega rečete meni, se morate zavedati, da sem vse življenje posvetil "dvigu" zatolčenih ljudi! In da me psihopatska srenja, ki je očitno krmiljena s svojimi nevrotičnimi (torej patološkimi) in homoseksualnimi impulzi, ne zanima zunaj konteksta družbene nujnosti - da se jo (nekako) pomiriti tudi s sredstvi tradicionalne psihiatrije (zapiranje in razna pomirjevala). Poleg tega je ta srenja strahopetna, saj je v svojem pezdetovskem skrivaštvu zmanipulirala tudi vas, da ste se odločili za intervju z menoj - da bi me "uničili" s provokacijami. Ob tem pa ste strokovno tako nepodkovani, da ne poznate niti odločilne vloge pozitivnega erotičnega transferja ženske z moškim terapevtom! Homoseksualci so v sodobni družbi tako zelo nesramni (psihopatski), da se drznejo boriti za svojo odklonsko vedenje zaradi izposlovanja posebnih ugodnosti, ki pripadajo samo perspektivno normalnim ljudem. Če bi ta srenja premogla vsaj enega "elitnika", bi se razkril in razodel svoje reference (ne pa zgolj čvekaške sposobnosti) ter skušal z mojimi stališči javno obračunati, ne da najamejo vas in uživajo v javnem boju, ki so ga iz ozadja zakuhali sami. Prišel sem do nespremenljivega stališča, da tudi vi spadate med eksponente medijske oligarhije, ki ne dela za dobro človeštva, temveč v interesu (generalne) mafije.
Trubar je vpeljal slovenščino, Prešeren pa je bil alkoholik. Revček. Genialni pesniček. Ampak pesmice, veste ... Genialni ljudje lepo pesnijo, napraviti Vojno in mir, tako kot jo je Tolstoj - to je pa težko! Tudi Cankarček je pisal kratke povesti, ker ni mogel ostati dolgo trezen! Lulal je v posteljo in ni dokončal šole, dočim je tudi Prešeren le s težavo doktoriral, pa še slab odvetnik je bil. Takšen je pač alkoholizem.
Nista bila možaka, tako kot je bil Trubar.
(Odločno, brez razpoke za dvom:) Ne. Ker je primarno skrotovičeno, vedno nezrelo bitje.
Navidezno. V resnici so bili pa pezdetki. Vsi, brez izjeme! Ker so jih matere in očetje naredili za primarno nevrotična bitja.
Samo enkrat. Ko sem bil star deset let, sem spil skoraj liter cvička. Doma sem se potem delal, da sem bolan. Sosedje so hodili spraševat, ali bom umrl. In to je bilo to. To je bilo zadnjič.
O, seveda, to ga še zdaj! Ampak jaz sem razumno bitje, ki se je sposobno z razumom nadzorovati. Kdor tega ne zmore, je vosel! Je nevrotik, je norec, ki ga vodijo atavistične iracionalne sile! (Nakremži se v parodijo patetičnega cmizdrenja:) "Starši ... Mami me ni marala, oče me ni maral ..." Kaj mi to čvekaš?! Še zdaj?!
Res, poleg tega sem imel tudi dobro učiteljico in dobre sovaščane! Ampak jaz sem se naredil tudi sam! Pobrigal sem se za informacije! Prebral sem kompletno vaško knjižnico in našel pot v partizane! Drugi pa sploh niso brali!
Ko pride človek k meni, ga je treba postaviti na pravo mesto. Jaz tu nisem zato, da bi ga božal dol po dlaki, temveč gor proti njej! Ampak dozirano - empatično, ne pa zviška in prezirljivo.
Oh ... Da je pezdetek.
Ne ne, vsakemu pa ne.
Kje pa! Imam opravka tudi z ljudmi, ki se zelo trudijo. O katerih je treba govoriti samo s spoštovanjem. Veste, kakšne ljudi imam v programu! Večina moje skupine je bila pravkar vso noč na dražgoškem maratonu, to ni majhna stvar! Preberejo po eno knjigo na teden in pišejo o tem utrinke!
(Nekaj časa intenzivno razmišlja:) Hja ... Recimo Tita sem dolgo smatral za velikega moža ...
Ja, potem sem pa videl, kakšen je. Imel sem z njim oseben stik. Kot predsednik društva študentov sem bil pri njem. Malo sem se pogovarjal z njim in ga poslušal ter spoznal, da je bleferski človek. Da marsikaj, kar so ga vprašali, ni vedel - in da so mu morali ves čas prišepetavati njegovi tajniki. Drugače je bil pa genialen človek. Tapravi dec.
Večji, večji.
Hah ... (Spet po premisleku:) Makarenko. Velik človek in pedagog, ki je po revoluciji v Rusiji formuliral prevzgojni program za ruske mladeniče klateže, ki so jih prej kar pobijali po cestah. Pa tudi general Kutuzov je bil velik človek.
Samo Tita. Ne, ne, ni res! V zadnjem času sem spoznal še dr. Dušana Rutarja, ki je kot vrhunski moški in intelektualec pri 46 letih natisnil že 40 svojih knjig!
Morda odstotek.
Ne. Se mi pa stori inako, ko se srečam s hudimi človeškimi problemi. Ko vidim človeško bedo, ki si ne zna in noče pomagati.
Res je.
Bolezni. Hiranja. Da bi bil odvisen od drugih. Da ne bi imel možnosti, da se v takem primeru pravočasno ustrelim.
Itak, že zelo dolgo.
Naredi zaznamek na: