• Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kakšno družbo si sploh želimo?

    Stranka Levica se je tokratne volilne kampanje lotila na zanjo nenavaden način. S plakati z napisom Varnost na zeleni podlagi je namreč polepila Slovenijo, ta teden pa je napis na teh istih plakatih dobil nadaljevanje: Varnost … sta blaginja in mir.

  • Borut Mekina

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Preobrazba

    Prvega zdravnika, samostojnega podjetnika, smo v Sloveniji dobili jeseni 1991. To je bil travmatolog in kirurg Franc Koglot, ki ga starejše prebivalke in prebivalci poznajo kot znamenitega zdravnika jugoslovanske smučarske reprezentance. Za seboj ima res bogato kariero. Šestinpetdeset let dela v medicini, več kot 1000 operacij in kakšnih 40 tisoč pregledov. Koglot, ki je letos dopolnil 80 let, še vedno dela: prostovoljno v ambulanti svoje hčerke, ki je šla po njegovih stopinjah in postala fiziatrinja, pomaga z nasveti. Zakaj je postal zdravnik in podjetnik in kakšno je danes njegovo mnenje o privatizaciji zdravstva? Koglot pravi, da je medicina zanj najlepši poklic, in če bi lahko, bi operiral zastonj. Ni bil pravi podjetnik, nam je povedal, podjetje je ustanovil zaradi svetovanja: »Ves čas sem bil zaposlen v šempetrski bolnišnici in nikjer drugje se nisem ukvarjal s kirurgijo.« Denar zanj tudi nikoli ni bilo vodilo. Ko je zdravniško kariero začel, se spominja, naj bi bilo razmerje med plačo čistilke in zdravniško plačo 1 : 2, kar nikogar ni motilo. Svojim naslednikom, mladim zdravnikom, pa svetuje, naj jih nikar ne vodi pohlep.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    »Referendum o legalizaciji konoplje se je sprevrgel v orodje politične manipulacije«

    Dušan Nolimal, zdravnik, specialist socialne medicine, že od osemdesetih let prejšnjega stoletja preučuje področje drog in drugih psihoaktivnih snovi, pri čemer se osredotoča predvsem na etična in družbena vprašanja, povezana z rabo konoplje in morebitno legalizacijo te, za katero se premišljeno zavzema – in to ne zgolj za legalizacijo medicinske rabe. Je nasprotnik tako imenovane vojne proti drogam, saj je prepričan, da ta izhaja iz zmotnih dognanj in predsodkov, ki niso podprti z znanstvenimi dokazi, verjame pa tudi, da je prohibicija neučinkovit mehanizem, ki prinaša več slabega kot dobrega. Prizadeva si za oblikovanje pravičnejše politike do rabe konoplje, saj meni, da »ljudje ne bi smeli biti kaznovani za to, kar vnesejo v svoje telo«. Pred prihajajočim referendumom o legalizaciji konoplje je za Mladino spregovoril o koristih in tveganjih legalizacije, o vzgibih, ki birokrate ženejo pri ohranjanju statusa quo, torej prohibicije, ter o mitih in tabujih, ki meglijo razumevanje pomembnih družbenih vprašanj, povezanih z rabo konoplje in morebitno legalizacijo te.

  • Borut Mekina

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Dvojno življenje uradnikov

    Kot je razkril zadnji primer samostojnega podjetnika in hkrati tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča, dvoživkarstvo ni zgolj zdravniški fenomen. Po zadnjem poročilu finančne uprave smo imeli v Sloveniji konec leta 2022 skoraj 70 tisoč tako imenovanih popoldanskih s.p.-jev, torej podjetnikov, ki so hkrati tudi redno zaposleni. V vseh teh primerih lahko prihaja ali do mešanja med javnim in zasebnim ali do nelojalne konkurence, do zlorabe notranjih informacij ali do izkoriščanja položaja. Glede na področje dela naj bi pri tem izstopale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer je aktivnih 28,2 odstotka popoldanskih samostojnih podjetnikov, 9,1 odstotka teh podjetnikov dela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, čemur sledijo zaposleni v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.

  • Matic Gorenc

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    Prava stran zgodovine

    Amsterdam, Pariz, Bruselj, Lizbona, Barcelona, Stockholm, London, Zürich, Dublin, Atene, Berlin, Dunaj, Ljubljana. To je le nekaj izmed mest po Evropi, v katerih so študentje v zadnjem mesecu z zasedbami fakultet zahtevali, da se njihove univerze opredelijo do genocida v Gazi ter prekinejo vezi z izraelskimi akademskimi institucijami, ki podpirajo genocid.

  • Jure Trampuš

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    Zloraba novinarstva

    Težko je biti podpornik Nove Slovenije, težko, pa tudi ne lahko. Stranka krščanskih korenin, znana tudi kot zagovornica neoliberalizma, ideje, da bo vitka država v partnerstvu s prostim trgom v družbo prinesla mir in pravičnost, ne zna in ne zmore biti tisto, za kar se razglaša, torej stranka, ki vodi politiko, kakršno sta nekoč zagovarjala krščanska demokrata Konrad Adenauer in Helmut Kohl.

  • Monika Weiss

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Potrjeni strahovi

    V torek zjutraj je državna družba Gen energija izbrane novinarje in novinarke – uredništvo Mladine vabila ni prejelo – gostila na brifingu o »ekonomiki projekta gradnje druge jedrske elektrarne. Prvič je bilo tako potrjeno, da bo cena za močnejši reaktor že brez upoštevanja stroškov financiranja presegla 15 milijard evrov ali četrtino bruto domačega proizvoda.

  • Peter Petrovčič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    Predvolilna ksenofobija in prazni azilni domovi

    Slovenska politična desnica, predvsem opozicijski SDS in NSi, je kot sorodne politične skupine po Evropi povsem pričakovano in z njihovega vidika tudi oportuno pred volitvami okrepila protitujsko retoriko. Slovenija ni več varna, preplavile so jo rekordne množice migrantov, ki poleg tega v prestolnici lahko počnejo, kar želijo, zaradi česar se je povečalo spolno nasilje, ob katerem policija po navodilih vlade gleda stran? Posledice so vidne v novonastajajočih mestnih stražah za obrambo pred tujci in v napovedi sosednje Italije, da bo prekinila schengenski sporazum s Slovenijo?

  • Luka Volk

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    Kosilo s Hillary Clinton

    Ekipa Inštituta 8. marec je ta teden obiskala Španijo in Nemčijo, kjer je, skupaj s sorodnimi evropskimi organizacijami, predstavljala pobudo My voice, my choice (Moj glas, moja izbira). Z njo si prizadeva ženskam po Evropi zagotoviti varen in dostopen splav. Doslej so sodelavci inštituta v sklopu evropske državljanske pobude, za katero morajo, če želijo, da jo bodo evropske institucije obravnavale, zbrati najmanj milijon podpisov v najmanj sedmih državah EU, zbrali že več kot 300 tisoč podpisov. Prizadevanja inštituta očitno niso ostala neopažena. Direktorica Nika Kovač se bo prihodnji teden odpravila v ZDA, tam pa ji bodo 30. maja v Kennedyjevem središču za scenske umetnosti v Washingtonu podelili nagrado Vital Voices Global Leadership Award.

  • Peter Petrovčič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Preferenčni glas / Si želite tudi na državnozborskih volitvah obkrožiti najljubšega kandidata?

    Devetega junija bodo evropske volitve. Volivci bodo poleg tega imeli priložnost povedati svoje mnenje o še štirih (domačih) družbenih vprašanjih širšega pomena. O tem, ali naj se uzakoni možnost evtanazije, odločali bodo tudi o dveh vprašanjih o gojenju konoplje ter o državnozborskih volitvah oziroma o tako imenovanem preferenčnem glasu.

  • Luka Volk

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika

    Združena levica?

    Luka Mesec, minister za delo, nekdanji koordinator Levice in sedanji (podporni) kandidat za evropskega poslanca, je na zadnjih predvolilnih soočenjih, ki se jih je udeležil, konkretneje v Delovem podkastu Moč politike in v oddaji Tarča na TV Slovenija, namignil, da bi se na levem polu po volitvah morebiti lahko obetalo povezovanje. V Levici naj bi se bili o oblikovanju skupne liste s Pirati in zeleno stranko Vesna pogovarjali že pred evropskimi volitvami, a so se nazadnje vse stranke odločile, da bodo na volitvah nastopile samostojno. »Mislim, da je zelo slovenski pojav, da se mora najprej vsak sam stehtati, a prepričan sem, da čas povezovanja prihaja po evropskih volitvah. Zato je moj cilj in cilj Levice v Sloveniji ustvariti zeleno-levo koalicijo po evropskih volitvah,« je v Delovem podkastu povedal Mesec.

  • Dobro spanje je pol zdravja

    Barbara J., športna terapevtka, stara 56 let, se je skoraj polovico življenja spopadala s težavami s spancem. Predramil jo je že najrahlejši šum, tako da se je zbujala do osemkrat na noč. »Uporabljala sem ušesne čepke, v spalnici ni smela svetiti niti najmanjša lučka. Poskusila sem tudi z vajami za sproščanje in dihanje,« je poročala. »Nič mi ni pomagalo.« Kot pri številnih ženskah so se težave s spanjem začele po rojstvu otrok. Barbara je imela ob rojstvu hčere 31 let, štiri leta pozneje se je hčerki pridružil sin. »Otroka dolgo nista spala vso noč, bivši mož mi ponoči ni pomagal in vse breme je bilo na mojih ramenih,« je pojasnila. Čez dan je otrokoma menjala plenice, se igrala z njima, kuhala, čistila in pospravljala. Zvečer, ko se je mož vrnil iz službe, je vodila tečaje vadbe, ponoči pa hranila in tolažila otroka, če sta jokala. Ko sta zbolela, je bedela ob njuni postelji. Globoka utrujenost, ki jo je prevevala, se ji je takrat zdela normalna. »Mislila sem si, da tako pač mora biti, ko so otroci majhni.« 

  • Monika Weiss

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Fosilna državna uprava / Le dva odstotka voznega parka sestavljajo električna vozila

    Konec lanskega leta so baterijska električna vozila (BEV) in priključni hibridi (PHEV) sestavljali le dobra dva odstotka voznega parka ministrstev, vladnih služb in organov v sestavi (agencij, direkcij, uprav, inšpektoratov …), razkriva poročilo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

  • Jure Trampuš

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Referendum je šele začetek

    Zgodilo se je pričakovano, opoziciji manever blokade junijskih referendumov ni uspel. Oba referenduma, ki naj bi bila sporna, torej tistega o konoplji in onega o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je ustavno sodišče dopustilo. Pri obeh je zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu, o nobenem pa še ni odločalo vsebinsko.

  • Vanja Pirc

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kultura  Za naročnike

    Novi direktor Kina Šiška

    Kar trije javni razpisi so bili potrebni, da je javni zavod Center urbane kulture Kino Šiška, eno ključnih ljubljanskih kulturnih prizorišč, dobil novega direktorja. Prvi razpis je bil neuspešen, ker sta oba kandidata, sedanji v. d. direktorja Mitja Bravhar in Žiga Klančar, od kandidature odstopila, potem ko ju je ljubljanski župan Zoran Janković povabil na pogovor in jima povedal, da podpira tretjega kandidata, ki pa se je na razpis prijavil zgolj posredno, kot potencialni sodelavec enega izmed kandidatov. Sledil je drugi razpis, na katerega se je prijavil le favorit, Tibor Mihelič Syed, ki se mu izteka drugi mandat na položaju direktorja Slovenskega mladinskega gledališča. Pravzaprav ne preseneča, da je župana navdušil, saj se Mladinsko pod njegovim vodstvom odlično loteva premisleka o ključnih izzivih sodobnega sveta in njegove predstave redno segajo po najvišjih nagradah. Svet Kina Šiška mu je kljub temu namenil negativno mnenje, a izključno v znak protesta proti županovemu vmešavanju v razpisni postopek. Župan je namreč nekajkrat javno rekel, da nihče ne more postati »direktor javnega zavoda brez mojega soglasja«, čeprav je za imenovanje direktorjev pristojen mestni svet. Mihelič Syed je od kandidature nato odstopil.

  • Matic Gorenc

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika

    Aplikacija, ki lahko volivcem olajša izbiro na evropskih volitvah

    Inštitut Danes je nov dan je razvil aplikacijo Izvoli.eu, ki lahko slovenskim volivcem na bližajočih se evropskih volitvah olajša izbiro in jih seznani z odnosom strank do različnih vprašanj. Projekt je povezan tudi z evropsko mrežo »volitvomatov« Votematch Europe, kjer lahko uporabniki preverjajo stališča strank po vsej Evropi.

  • Peter Petrovčič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    SOS / Na pomoč prihaja Slovenska obrambna straža?

    Zadnje čase imajo na policiji dodatno težavo, katere izvor niso migranti. Predvsem na družabnih omrežjih je vse več dezinformacij oziroma lažnih zapisov o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi jih bili zagrešili migranti. Vsako tako informacijo policija preverja, čeprav sploh ni šlo za resničen dogodek. Po preiskavi dogodka, ki ga ni bilo, se potem še kak teden ukvarja z obveščanjem javnosti, da gre za dezinformacijo oziroma laž. Ko se zapisi le umaknejo drugim novicam, se navadno krog že ponovi z novo, podobno lažno informacijo. Vse to pa ima tudi posledice za dojemanje migrantske spolne kriminalitete v javnosti, saj se ustvarja vtis, da je teh dogodkov bistveno več, kot jih v resnici je. Hkrati po naših informacijah policija na družabnih omrežjih opaža tudi porast napovedovanja pohodov in obračunov s tujci iz tretjih držav in tovrstnih groženj.

  • Luka Volk

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    Diskriminacija v znanosti

    Pri Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter pri Konfederaciji sindikatov Pergam so prejšnji teden opozorili na domnevno diskriminatorno ravnanje Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Agencija je, v nasprotju z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri presoji izpolnjevanja pogojev za vodje raziskovalnih projektov od prijaviteljev, četudi so bili ti dlje upravičeno odsotni – bodisi zaradi nosečnosti, starševstva ali zdravstvenega stanja –, zahtevala, da nekatere pogoje izpolnijo v enakem obdobju kot drugi. S tem pa se je, so prepričani sindikati, postavila nad zakon in diskriminirala znanstvenike in znanstvenice, ki neko obdobje niso mogli strokovno delovati.

  • Monika Weiss

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba  Za naročnike

    Nuklearke v Evropi

    Po zadnjih podatkih Svetovnega jedrskega združenja (WNA, World Nuclear Association) se trenutno po svetu gradi 56 jedrskih elektrarn, ki naj bi začele delovati do konca leta 2030. Le štiri so v Evropi; dve v Združenem kraljestvu (Hinkley Point C1 in C2) ter po ena na Slovaškem (Mochovce 4) in v Franciji (Flamanville 3). Največ jih sicer gradijo Kitajska (26), sedem Indija ter po štiri Rusija, Egipt in Turčija. Na Kitajskem je tudi največ, skoraj polovica, jedrskih projektov, ki jih WNA vodi kot načrtovane in predlagane oziroma predvidene. Med »načrtovane« uvršča elektrarne, za katere so že izdana nekatera dovoljenja, zanje je izbrana tehnologija ali znana finančna konstrukcija, končane pa naj bi bile v naslednjih 15 letih. V Evropi jih je glavnina v območju Poljske, Češke, Madžarske, Romunije in Bolgarije, po dve pa sta tudi v Združenem kraljestvu in na Švedskem. Kot »predvidene« elektrarne WNA beleži projekte, kjer so določeni postopki za realizacijo v teku, a imajo zelo nejasno časovnico, med te WNA uvršča tudi gradnjo nove slovenske jedrske elektrarne v Krškem. Američani, zlasti graditelj JEK Westinghouse, poskušajo prevzeti projekte na vzhodu Evrope; uspelo jim je na Poljskem in v Bolgariji ter v Romuniji z malimi jedrskimi reaktorji, Čehi pa so jih januarja letos zaradi neizpolnjevanja zahtev izločili iz razpisa. Omeniti gre, da ZDA doma po podatkih WNA ne gradi in ne načrtuje nukleark; vseh 13 projektov v ZDA ima status predvidenih, torej nedorečenih projektov. Velja namreč, da bodo Američani poskušali »tehnološki optimum in cenovno kritično maso« doseči pri projektih v Vzhodni Evropi, nato pa na domačem terenu graditi že preizkušene projekte, ki bodo seveda zato avtomatično cenejši.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Svobodna?

    Napovedani referendum o jedrski elektrarni je eden večjih in prozornejših blefov te vlade. Oblast nuklearko očitno hoče, trdno računa, da jo bo prebivalstvo podprlo, saj si referenduma sicer ne bi upala privoščiti, ne pove pa nič o tem, od koga jo bomo kupili, koliko bo stala, kako draga bo jedrska elektrika itd. Čeprav gre za velikanski projekt, ki bo zelo vplival na našo ne samo energetsko prihodnost.

  • N'toko

    N'toko

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Žive meje  Za naročnike

    Komentar / Nomadi in migranti

    Lik migranta, ki zadnje mesece spet polni naslovnice medijev in bo pomembno odločal o izidu evropskih volitev, je izmuzljiva figura. Osovraženi izraz »migrant« namreč ne spada v nobeno administrativno kategorijo, nima pravne definicije in se ne uporablja v nobenem postopku. Obstajajo predstave o tem, kdo naj bi migrant bil – temnopolti moški z nahrbtnikom na rami ali najstnik, ki iz zvočnika bluetooth posluša alžirski rap –, a v pravnem pomenu kategorija migranta ne obstaja. Slovenska zakonodaja pozna »tujca«, »prosilca za azil«, »osebo s priznano mednarodno zaščito«, na upravnih enotah poznajo različne vrste vizumov in statusov, toda v nobeni kategoriji ne najdemo besede »migrant«. Imamo le slovarsko definicijo, ki pravi, da je to vsak, »kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov«.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Vera v čudeže

    Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v domnevno hrvaškem delu Piranskega zaliva. Na razsodbo glede tožbe hrvaških ribičev proti Sloveniji še čakamo. Balkanske zdrahe pomenijo vrh pritožb na ESČP, Slovenija je tu na čelu z desetkratnikom evropskega povprečja. Ribiči niso uspeli, lov onkraj sredinske črte je sodišče označilo za sporno. Slovenija namreč meddržavnega spora o morski meji s Hrvaško ne priznava, čeprav očitno obstaja. Zanjo je namreč spor rešen v okviru arbitražnega sporazuma, s katerim se Hrvaška ne strinja. In tej jari kači političnih nesporazumov, sprenevedanj in tudi neznanja ni videti konca. Zgodbo s Piranskim zalivom smo dejansko zapravili ob osamosvojitvi, sredinska črta je zato naša usoda, tudi v tej razsodbi. Ribiči so seveda žrtev slovenskih političnih zablod glede veljavnosti arbitražnega sporazuma. Ta je v svetu merjenja realnih interesov in moči pravno precej votla in politično šibka rešitev. Mednarodno pravo je v tem klinču vedno bližje politiki kot pravu. Hrvaška je to dojela, Slovenija očitno še ne.

  • Frank Hornig

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Nevarna prijateljica

    Zakaj je Giorgia Meloni z vrtajočim in nenaklonjenim pogledom opazovala sogovornika? Tako resnoben obraz je imela že, ko je bila šolarka, je pojasnila, to dokazujejo tudi fotografije iz tretjega razreda. Tako menda gleda vedno, ko se na kaj osredotoči: »Nisem ves čas slabe volje.« Konec februarja se je Melonijeva prvič v svojem mandatu v Rimu sestala s predstavniki tujih medijev, kar je zahtevna obveznost. Zaveda se, da jo številni tuji novinarji opisujejo kot postfašistko, in želela jim je pojasniti svoja stališča. Pozdravila jih je z besedami: »Pa začnimo terapevtsko seanso.« Srečanje v hotelu v Rimu naj bi bilo pripravljeno podobno kot dopisniška večerja v Beli hiši, na kateri sta se nekdanji predsednik Barack Obama in sedanji Joe Biden morala izkazati predvsem kot šaljivca. Melonijeva pa je nemudoma prešla s šale na resne zadeve. »Najbolj se vznemirjam zaradi žalitev,« je povedala predsednica konservativne nacionalne stranke Bratje Italije. Trpela je, ker so Italijane vedno obravnavali vzvišeno in nespoštljivo, zato si želi končno preseči asociacije na špagete in mandoline ter poskrbeti, da bo njen narod zaslovel kot pošten in zanesljiv.

  • Stanka Prodnik

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Mali dokumentarec

    Nikoli nismo mogli razumeti, zakaj so Janševi nastavljenci ob naskoku na javno televizijo med prvimi ukinili ravno oddajo Globus. Jih je motilo njeno svetovljanstvo, ki je pogosto nehote pokazalo, da je SDS pač zarobljena skrajna stranka, Janša pa avtokrat? Saj niso nikoli tega izrekli, le druge takšne tipe so kazali – in res neumen je moral biti človek, da ni sam od sebe pomislil: glej, glej, ta je pa čisto podoben našemu JJ, njegova stranka pa je prav takšna kot SDS. Je bila moteča njena liberalna drža ali pač zgolj to, da je bila oddaja takšno okno v svet?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Zeleni (s)prehodi

    Če ste bizarni in vam predvolilna soočanja izzovejo naslado, jih je smiselno spremljati. Če pa hočete izvedeti kaj res pomembnega o EU in o razmerju med Slovenijo in Unijo, zgubljate čas. Doslej nam je nacionalna televizija podarila dve oddaji (tematsko Tarčo in prvo soočenje). Dovolj, da si uredimo vtise. Kdo so zmagovalci prvega kroga? Hja, pravzaprav z naskokom voditeljici obeh oddaj (zlasti Tanja Gobec), ki sta profesionalno moderirali diletantske nastope udeleženih. Ko pa iščemo poražence soočanj, je konkurenca huda. A predvsem v soočenjih ne bomo imeli možnosti slišati vseh kandidatov in kandidatk enakovredno, česar smo pri nacionalki že vajeni. Tako so na primer na prvem uradnem soočenju odpadli Vesna ter skupna lista DeSUS in Dobra država. Kar pomeni, da Vladimir Prebilič in Uroš Lipušček kot vodilna kandidata svojih list na nacionalki ne bosta na osrednjih, ampak v marginalnih soočenjih. Kar je dvakrat problematično.

  • Dora Trček

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kultura  Za naročnike

    Vtisi in odtisi kraške pokrajine

    Galerija Lojzeta Spacala, ki je bila v okviru obsežne obnove štanjelskega grajskega kompleksa deležna celovite energetske sanacije in je svoja vrata ponovno odprla aprila, gosti razstavo umetniških del treh velikih likovnih umetnikov tržaškega zamejskega prostora, slikarjev, grafikov in vsestranskih ustvarjalcev Klavdija Palčiča, Franka Vecchieta in Lojzeta Spacala. Njihova dela so v dvojicah sopostavljena s poezijo treh pesnikov, ki so prav tako pustili neizbrisen pečat na kulturni dediščini kraškega prostora: Miroslava Košute, Marka Kravosa in Renata Quaglie. »S takim pristopom smo želeli poudariti ustvarjalnost zamejskega prostora in naravno sobivanje barve, črte in besede, ki v zamejstvu ohranja slovensko identiteto,« je zapisala Nelida Nemec, ki je skupaj z Markom Arnežem, vodjo Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, ter Ani Palčič, Martinom Spacalom in Frankom Vecchietom tudi avtorica postavitve.

  • Ajda Bračič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kultura  Za naročnike

    Široki razgledi z meje

    Vse se je začelo z revijo: takšno, nastalo iz želje po prijateljstvu, ki je še danes vtisnjeno med platnice vsake izmed njenih izdaj. Leta 2014 se je skupina mladih ljudi, razpršenih po številnih evropskih krajih, odločila, da si želi prijateljske stike ohranjati z ustvarjalnim sodelovanjem. Nastala je Robida, sprva revija, danes pa kolektiv z množico članov in dejavnosti, globoko zakoreninjen v Benečiji, ki pa poganjke izteza po vsem svetu – revijo, ki ostaja srce njegovega ustvarjalnega in raziskovalnega dela, te dni najdete celo v Hongkongu.

  • Damjana Kolar

    24. 5. 2024  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam za vikend? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • Uredništvo

    22. 5. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / PREOBRAZBA

    V petek izide nova Mladina! V 21. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 24. maja, preberite, kako smo prišli od dvoživke do princa. Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič.