Blejski otok

Ni dvoma, da je bivši kulturni minister Vasko Simoniti nepremičnine na Blejskem otoku cerkvi podaril nezakonito, pa tudi otoka ji ne bi smel oddati v brezplačen najem za 40 let. Vlada nepremičnin brez odobritve parlamenta ne sme darovati. Poleg tega, kot sta že pred dvema letoma poudarila profesorja z ljubljanske pravne fakultete, dr. Miha Juhart in dr. Peter Grilc, je skrivni dogovor med prejšnjo vlado in ljubljansko nadškofijo ničen že zato, ker se je v njem država odrekla temu, da bi ga lahko izpodbijala pred sodišči. Ničnost sporazuma lahko seveda uradno razglasi le sodišče. Na videz enostaven postopek pa ne steče in ne steče ...

Ministrstvo za kulturo je tožbo proti blejski župniji vložilo že poleti 2009. Sledila je obvezna, a neuspela mediacija, zaradi katere se je postopek podaljšal za skoraj leto dni. Resda je potem država uspešno prosila predsednika kranjskega sodišča za prednostno obravnavo primera, »zaradi načrtovanja morebitnih investicij in zagotovitve rednega vzdrževanja nepremičnin«. Toda prvi sodni poskus je padel v vodo zaradi procesne napake. Tožba bi morala biti po mnenju sodišča vložena tudi proti ljubljanski nadškofiji. Tako je to poletje sledil drugi poskus. Tokrat je državno pravobranilstvo junija vložilo ponovno tožbo, čez mesec dni pa še predlog za prednostno obravnavo zadeve.

A čeprav se primer Blejski otok rešuje že kakšnih 20 let in čeprav je sodišče še pred kratkim menilo, da je treba postopek speljati prednostno, je tokrat sodnica brez obrazložitve presodila, da razlogov za prednostno obravnavo ni. Tako naj bi se glavna obravnava začela skorajda tri leta po tem, ko se je formalno začel postopek, bivša ministrica za kulturo Majda Širca pa je ta teden v javnem pismu opozorila, da lahko zdaj »Blejski otok pristane v rokah Rimskokatoliške cerkve«.

Novo vlado, kakršnakoli že bo, lahko po njenem mnenju »zaskomina«, da umakne tožbo, je zapisala, potem bi na Blejskem otoku za vsaj 40 let zagospodarila blejska škofija. Pa bi bilo to dobro?

Ne gre le za politično vprašanje. Julija letos je župnija Bled dokončno in pravnomočno izgubila proces proti bivšemu dolgoletnemu upravniku otoka Ervinu Jureši, ki mu je župnik očital preslepitve. Jureša, ki se je branil, je v procesu razkril, kako slabo je cerkev doslej gospodarila z otokom, osrednjim delom blejske turistične ponudbe. Priznal je, da so nepremičnine upravljali na črno, da je župnija ponarejala poslovne listine, zavajala javnost, da z otokom ravna kot dober gospodar, in podobno. Resda je blejski župnik Janez Ambrožič, ki sedaj upravlja otok, trdil nasprotno, a je višje sodišče letos poleti njegovo pričanje v več delih označilo za »neprepričljivo«.