Kdaj nas bo izučilo?

Leto po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele skoraj vse slovenske občine, tudi Ljubljano - voda je v glavnem mestu odnesla za približno 6,2 milijona evrov premoženja -, se zdi, da se pristojni iz te lekcije niso kaj dosti naučili. Ljubljanski župan Zoran Janković se je z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem pred kratkim pogovarjal, da bi še pred jesenjo izvedli ukrepe, s katerimi bi v Ljubljani zmanjšali nevarnost najhujših poplav. Toda eno so besede, drugo pa dejanja.

Dejstvo je, da se stvari premikajo izjemno počasi. Predvideno je sicer čiščenje struge Malega grabna in poglobitev Ljubljanice pri Špici, s čimer bi po besedah mag. Roberta Kusa, načelnika mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo, za tretjino povečali pretočnost voda na tem območju. Toda na vprašanje, kdaj predvidoma naj bi bili ti ukrepi izvedeni in kdo naj bi jih izvedel, na ljubljanski mestni upravi ne znajo odgovoriti, ker to menda ni naloga občine, pač pa države.

Ključni dokument za povečanje poplavne varnosti je seveda državni prostorski načrt. Okoljsko ministrstvo je junija v javno obravnavo že drugič poslalo osnutek državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec, vendar je ta dokument za zdaj še vedno v fazi usklajevanja stališč do pripomb, zbranih z javno obravnavo. Čeprav so na ministrstvu prvotni načrt precej spremenili, saj je po novem predviden le še en suhi zadrževalnik med naseljema Dobrova in Razori, zadrževalnika na Brezjah ne bo, poleg tega pa je predvidenih tudi več ukrepov na območju Ljubljane, v občini Dobrova-Polhov Gradec še vedno menijo, da nosijo levji delež bremena za zagotavljanje poplavne varnosti glavnega mesta.

Upamo lahko, da do takrat, ko bodo vsi ukrepi izvedeni, ne bo kakšne večje ujme.

Pa to drži? Brez dvoma ne. »Protipoplavni ukrepi, predvideni v občini Dobrova-Polhov Gradec, so zmanjšani na minimalno možno mero, vendar so v tem obsegu nujni, zato se MOL nikakor ne strinja oz. ne dovoli morebitnega zmanjšanja teh ukrepov,« zagotavlja Kus. Poleg gradnje zadrževalnika so med ključnimi za zagotavljanje poplavne varnosti v Ljubljani še maksimalna zmožnost odvodnjavanja Malega grabna in Ljubljanice v Savo ter razlitje presežkov poplavnih voda na razlivno območje Curnovca na Barju. Po terminskem načrtu okoljskega ministrstva je predvideno, da bodo stališča do pripomb na DPN v sodelovanju z mestno občino Ljubljana in občino Dobrova-Polhov Gradec obravnavana do konca septembra, nato pa bo dokument poslan v sprejetje vladi. Upamo lahko le, da do takrat, ko bodo vsi ukrepi dejansko izvedeni, ne bo kakšne večje ujme, ki bi pristojne spet ujela pomanjkljivo pripravljene.