Sprašuj in govori!

Konec neke res neumne politike

Erik Valenčič
MLADINA, št. 38, 23. 9. 2011

Politika je pogosto poligon za sprejemanje gnilih kompromisov. Vzorčni primer tega je bil denimo zakon oziroma uredba, ki jo je 21. decembra 1993 sprejel tedanji ameriški predsednik Bill Clinton, nanašala pa se je na služenje homoseksualcev v ameriški vojski. Ker so jih konservativci hoteli brez izjeme pometati ven iz vojske (in potem po možnosti še naložiti na grmade), liberalnejši demokrati pa so se zavzemali za njihovo odprto služenje domovini oziroma interesom naftne industrije, je Clinton tuhtal ter tuhtal in na koncu serviral kompromis: okej, geji in lezbijke lahko služijo v vojski, ampak naj ne razglašajo svoje spolne usmerjenosti, njihovi nadrejeni in soborci ter soborke pa naj jih o tem nikar ne sprašujejo. Ime uredbe se je glasilo »Ne sprašuj, ne govori« (Don't ask, don't tell - DADT). O njej lahko rečemo predvsem to, da so kozo snedli, volk pa je bil še vedno lačen. V resnici ni politika DADT nikogar zadovoljila, liberalci so bili razočarani, fanatiki pa so še naprej grozili s peklom. Kot tudi sedaj, ko je Obamova administracija odpravila to uredbo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.

Načini plačila: Google Pay, Apple Pay, PayPal, Mastercard, Maestro, Diners Club, Visa, American Express

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: