“Naše obrambne sile bi lahko prepolovili.”

V celoti podpiram radikalne strokovne predloge red. prof. dr. Iztoka Podbregarja, generalpodpolkovnika, ki jih je povzel vaš novinar Jure Trampuš.

Gre za Podbregarjev znanstveni prispevek v junijski številki revije GŠ SV Sodobni vojaški izzivi z naslovom Pred reinženiringom nacionalnovarnostnega sistema - priložnost za Slovensko vojsko.

Naj dodam, da sem na svoji spletni strani Vojaštvo objavil prispevek k novemu obrambno-varnostnemu sistemu RS z naslovom Kdo bo branil in varoval Slovenijo?, v katerem sem polemično razpravljal in podprl ne samo omenjeni Podbregarjev znanstveni prispevek, temveč tudi prispevek mag. Alojza Šteinerja, generalmajorja in načelnika GŠ SV z naslovom Transformacija - jo hočemo, jo zmoremo?

Ker je bistvo obeh prispevkov poziv k strokovni in javni razpravi, dodajam še svoje konkretne predloge, in sicer:

- Čim prej uveljaviti osnovne intencije nove strateške koncepcije Nata, ki daje prednost nacionalnim rešitvam, kar tudi pomeni, da je potrebno ohraniti malo in učinkovito vojsko, usposobljeno za bojno delovanje v pogojih jedrsko-raketne in kibernetske vojne, samostojno ali v zavezništvu.

- Zaradi racionalizacije in štednje naj bi bodoča vlada RS imela samo 7 ministrstev, in sicer za: zunanje zadeve; gospodarstvo in finance; zdravstvo in socialne zadeve; kulturo, znanost, šolstvo in šport; pravosodje in javno upravo; promet in okolje in enotno ministrstvo za vojsko in policijo.

- Sedanji sistem organizacije oz. sestave SV - poklicne vojske in pogodbene rezerve, je potrebno opustiti, ker je nefunkcionalen in ne omogoča lastne obrambe RS. Državo vendarle morajo braniti (usposobljeni) lastni državljani, ne pa tujci in plačanci! Sedanja sestava je v glavnem namenjena za mirovne operacije v tujini.

- Velja se povrniti k izvornim zgodovinskim in tradicionalnim izkušnjam, ki so omogočile obstoj in obrambo slovenskega ozemlja oz. RS in zavreči razne neživljenjske in tuje modele (rezervni miličniški, žandarmerijski) in izkušnje. Gre za uspešen partizanski odpor v obdobju 1941-1945 in učinkovito delovanje sistema TO leta 1991. Torej, predlagam kombinirani sistem - teritorialno-operativni, za katerega bi ponovno uvedli služenje vojaškega roka (6 mesecev) in naborni sistem (trimesečno usposabljanje vojaških veščin), sama vojska pa bi bila sestavljena iz aktivne (stalni sestav starešin in poklicni vojaki-specialisti) in rezervne sestave. Vse ostale sestave, ki niso namenjene za bojno delovanje, bi seveda izločili iz SV in podredili policiji oz. sektorju za varovanje in zaščito, tudi posebno službo za t. i. civilno služenje vojaškega roka.

- V mobilizacijski sistem bi ponovno uvedli naborništvo (za bojne enote in civilno služenje). Minimalno (trimesečno) osnovno bojno usposabljanje bi se izvajalo v teritorialnih (regijskih) učnih centrih, zatem pa bi bili vojaki razporejeni na trimesečno služenje vojaškega roka v najbližjo operativno-teritorialno enoto, v kateri bi zatem imeli tudi razpored kot rezervisti. Obenem bi bili odličen izvor za poklicne vojake - specialiste.

- Namesto obstoječega brigadnega sistema bi uvedli korpusni sistem, obenem pa tudi četrto raven vodenja in poveljevanja.

- O jakosti SV bi se odločali na podlagi strokovnih analiz in študij. Zdi se, da bi za vojaško obrambo RS zadostovale naslednje sile: 2 (dva) motorizirana korpusa (jakosti treh brigad, od katerih bi vsaka imela mehanizirani bataljon), gorsko brigado, raketni protioklepni divizion, divizion protizračne raketne obrambe, helikopterski bataljon in bataljon obalne obrambe.

- V okviru GŠ ustanoviti protikibernetni center z enoto za protielektronsko delovanje, v korpusih in brigadah pa podcentre, seveda enakega standarda kot v zavezništvu. Dosedanjim rodovom bi dodali novega z imenom »elektronsko-kibernetski«.

- Ukinili bi dosedanji mornariški divizion (ladjo Triglav-11 prodali), letalske sile (pilatuse prodali), vojaški vikariat (pripadnik-vernik SV naj obiskuje cerkve na terenu, podobno kot mora zdravstvene ustanove) in enoto za protokol (urad Predsednika RS, tudi vrhovnega poveljnika SV, ima svoje osebje za državni protokol, ki bi lahko skrbeli tudi za vojaške ceremonije). Dosedanjo gardno enoto pa bi spremenili v elitno bojno enoto, ki bi skrbela tudi za varnost vrhovnega poveljnika, ministra za vojsko in policijo in NGŠ SV.

- Ukinili bi razna poveljstva sil, logistične in zdravstvene enote pa razporedili enotam.

- Dosedanje Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje bi bilo potrebno ukiniti, z njim pa vse šole, enote (športno, za vožnjo) in centre, razen Knjižnično-informacijskega in Vojaški muzej.

- V sestavi GŠ SV bi bilo potrebno formirati Oddelek za vzgojo in izobraževanje, kateremu bi podredili: novoformirano Vojaško fakulteto z naslednjimi oddelki: poveljniško-štabni, častniški, podčastniški, specialistični in za tuje jezike. Namesto dosedanjih štirih (raznih) centrov bi bilo potrebno oblikovati prejšnji Center za strateške študije in razvoj.

- Ker bi bila bodoča SV namenjena izključno za bojno delovanje, potem je logično, da ne moremo imeti »vojske starcev« niti razne štabe za pomoč in reševanje, inšpektorate in podobno. Zato bi ohranili pogodbena razmerja za vojake-profesionalce (10 let), pa tudi za častnike in podčastnike (30 let). V takšnem izjemnem statusu in razmerju bi bili tudi izvzeti iz kategorije javnih (državnih) uslužbencev. Seveda bi na ta način imeli tudi znatno večje plače, primerljive istim kategorijam v zavezništvu (sedaj delno v mirovnih misijah), obenem pa bi se povečala tudi njihova odgovornost. Dosedanje štabe za pomoč in reševanje podrediti policiji, ki bi tudi prevzela vodenje prostovoljnih in privatnih struktur.

Seveda bi bilo potrebno za navedene in vse druge predloge izdelati temeljite študije. V strokovni razpravi pa so dobrodošle tudi samo ideje, posebno, če so rezultat akumuliranih strokovnih znanj in praktičnih izkušenj.