Administrativne ovire odpravljene, finančne uvedene

Kosovski Srbi in Albanci prvič enotni: nov sporazum o svobodi gibanja je popolnoma ohromil promet

Srbska vlada in oblasti v Prištini so pričele izvajati dogovor o svobodi gibanja, ki prebivalcem z obe strani meje oziroma administrativne črte med Kosovom in Srbijo omogoča potovanja zgolj z osebnimi izkaznicami. Evropski posrednik v pogajanjih med Beogradom in Prištino Robert Cooper je začetek izvajanja sporazuma ocenil kot ‘dobro vest’. “Dejstvo, da bodo sedaj ljudje lahko svobodno potovali skozi ozemlje druge strani, je dobra vest za vse,” je dejal Cooper, ki je istočasno zahteval, da se na severu Kosova odstranijo vse barikade. Kljub temu pa novi dogovor ni prinesel takšne spremembe, kot je bilo pričakovano. Nastali so celo nekateri novi zapleti.

Sporazum določa, da bodo prebivalci Kosova lahko vstopali v centralno Srbijo zgolj na podlagi osebnih izkaznic, ki jih izdajajo kosovske oblasti. Doslej prebivalci Kosova z novimi dokumenti Republike Kosovo niso mogli prestopati meje med Kosovom in Srbijo oziroma administrativne črte med osrednjim delom Srbije in južno srbsko pokrajino. Ker Srbija Kosova ne priznava kot države, bodo vsi, ki bodo v Srbijo po novem vstopali na ta način, na podlagi osebnih izkaznic dobili posebne vstopno-izstopne dokumente. Na podoben način bodo tudi prebivalci Srbije s stalnim prebivališčem v Srbiji lahko vstopali na Kosovo zgolj na podlagi osebnih izkaznic. Večja težava so posebna zavarovanja in režim za tablice vozil.

Na Kosovu Srbi uporabljajo stare srbske tablice, tablice, ki jih je izdajal UNMIK z oznako KS in nove tablice z oznakami RKS. Srbija kot statusno nevtralne priznava tablice z oznako KS, ne pa tiste z oznako RKS, ki jih imajo večinoma kosovski Albanci. Dogovor, ki je bil dosežen v Bruslju, omogoča, da se tablice z oznako KS ob plačilu posebnega zavarovanja uporabljajo tudi v Srbiji. Kosovo namreč ni v sistemu zelene karte, med Srbijo in Kosovom pa v zvezi s tem tudi ne obstaja nikakršen drug sporazum. Tisti, ki vstopajo na ozemlje s tablicami RKS, pa morajo tablice zamenjati in si pridobiti preizkusne tablice, s katerimi lahko vozijo tudi po Srbiji. Hkrati so kosovski Srbi dobili pravico do nadaljne (verjetno začasne) uporabe in izdajanja tablic z oznakami KS.

Vse to je na papirju lepo urejeno, težave pa nastajajo v praksi. Srbi s Kosova morajo namreč za 15–dnevno zavarovanje, ki ga ni več mogoče plačati samo za dan ali dva, plačati najmanj 60 evrov (za 15 dni oziroma 120 za mesec dni), enako vsoto pa morajo plačati tudi lastniki vozil, registriranih v Srbiji, če želijo z njimi na Kosovo. Kosovski Albanci pa so prisiljeni plačati 105 evrov za mesečne preizkusne tablice. Vozilom z registracijo RKS (Republika Kosovo) srbske oblasti na “administrativnih prehodih” namreč izdajajo preizkusne tablice, ki stanejo okoli 3.000 dinarjev (okoli 30 evrov), zavarovanje za vozilo pa stane še okoli 500 dinarjev (5 evrov) na dan. Za kosovske Srbe doslej teh težav ni bilo, saj so v Srbijo odhajali s svojimi starimi tablicami ali pa so lahko plačali zavarovanje zgolj za dan ali dva. Ob tem na severu Kosova na mejah ni bilo albanskih carinikov, ki jih je julija letos pripeljal KFOR. Od tedaj naprej so ti mejni prehodi zaradi upora kosovskih Srbov na severnem delu Kosova tudi blokirani.

Zaradi tega je promet na mejnih prehodih občutno upadel, vozniki z obeh strain meje oziroma ‘črte’ pa so v zadnjih urah pred začetkom uveljavitve nove uredbe poskusili čimprej prečkati mejo. Po začetku uveljavljanja uredbe so številni potniki mejo raje prestopali celo peš, kakor da bi plačevali za zavarovanje. Mesečni dohodki ljudi na jugu Srbije in na Kosovu namreč pogosto dosegajo samo od sto do tristo evrov, zato so za voznike z obeh strani meje cene zavarovanj preprosto oderuške. Srbi in Albanci z obeh strani meje so bili zato te dni prvič enotni in združeni v jezi zoper svoje ‘posrednike’ in ‘diplomate’, ki so se dogovorili za tako neživljensko rešitev, sprejeto zaradi svobode gibanja, ki pa bi lahko, kot ugotavlja srbski Press, “popolnoma ustavila svobodo gibanja”.

Božidar Todić iz Čaglavice je za beograjski Press zatrdil, da ta uredba Srbe sili, “da registriramo vozila z albanskimi tablicami. To pomeni, da priznavamo tako imenovano republiko Kosovo. Če nas torej niso uspeli pregnati Albanci, potem nas bodo pregnali naši.” Ogorčen je bil tudi avto prevoznik Ruždi Šabani iz Podujeva. “Enajst let se ukvarjam z avtoprevozništvom, toda tokrat so pretiravali na eni in drugi strani. Mi s tega konca Kosova gravitiramo proti Kuršumljiji in drugim delom juga Srbije, sedaj pa se bo to povsem zmanjšalo.” Ker avtobusnih povezav med jugom Srbije in Kosovom skorajda ni, so ob tem prebivalci dobesedno prisiljeni na prevoze z osebnimi vozili.

V okolici Gnjilan na primer živi okoli 10.000 Srbov, več sto pa jih vsak mesec prihaja iz osrednje Srbije na delo v Kosovsko Pomoravje. Iz tega kraja dnevno več kot 2.000 ljudi odhaja v Vranje, Bujanovac ali Preševo v osrednji Srbiji. Srbi se zdravijo v bolnicah na jugu osrednje Srbije in tam urejajo tudi administrativne zadeve. Predsedniki štirih severnokosovskih občin, v katerih živijo večinoma Srbi, so zato že sklenili, da je uredba vlade Srbije o svobodi gibanja na administrativnih prehodih “nesprejemljiva za kosovske Srbe”. Na podoben način je stranka DSS opozorila, da je uredba srbske vlade “neustavna” ter da ne bo vzdržala presoje na Ustavnem sodišču, saj uvaja dve kategoriji državljanov. Skupščine občin so istočasno razglasile, da bodo razpisale referendum, na katerem se bodo državljani opredelili, ali sprejemajo albanske institucije na severu Kosova. Ob tem so zaradi barikad na severu Kosova še vedno zaprti mejni prehodi, tako da je ta sporazum dejansko neuporaben prav na mestu, kjer bi moral razrešiti težave med Srbi in Albanci. Zaradi neurejene situacije se sporazum dejansko ne izvaja na prehodih Jarinje in Brnjak temveč samo na prehodu Merdare, v smeri Prokuplje - Podujevo – Priština ter na prehodu Končulj, ki povezuje se jug Srbije z Gnjilani in Kosovsko Kamenico.

V tem področju živi okoli 30 000 Srbov, ki jih je takšen “dogovor o svobodi gibanja” dobesedno zablokiral, enako pa velja tudi za Albansko skupnost, ki živi na drugi strani meje na jugu Srbije. Riza Haljimi, edini albanski poslanec v Skupščini Srbije, ocenjuje, da namesto obljubljene svobode sedaj obstaja popolna nesvoboda gibanja. “Namesto administrativnih imamo sedaj nepremostljive finančne težave … Plačevanje zavarovanja bodo najbolj občutili Albanci iz Preševske doline, ki imajo družinske vezi na Kosovu, morajo pa zaradi dela pogosto potovati do Gnjilan ali Prištine. Zamislite si, kako si lahko nekdo s povprečno plačo od 200 do 300 evrov plača mesečno 100 evrov samo za zavarovanje vozil za vstop na Kosovo,” je dejal Haljimi, predsednik Stranke za demokratsko delovanje iz Preševa.

Vodja beograjskega tima za dialog s Prištino kljub temu napoveduje, da bi lahko že kmalu ob podpisu tehničnih sporazumov med Združenjem zavarovalnic iz Srbije in Kosova rešili ta problem, tako da bi bila posebna zavarovanja ukinjena. Bolj nejasno je, ali bi takšen dogovor veljal tudi za tablice z oznakami RKS. Težava naj bi bila tudi v tem, ker na Kosovu še ne obstaja skupnost zavarovalnic, pri ustanovitvi tega združenja pa sedaj menda največjo vlogo igrajo prav evropski posredniki. Kar seveda pomeni, da bo ob tem problemu tudi dosedanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki že kmalu odhaja na novo dolžnost, na Kosovu lahko pokazal vse svoje diplomatske sposobnosti.