26. 3. 2012  |  Svet

»Afganistan se prikazuje preveč črno-belo«

Nevladne organizacije izpostavile nujnost nadomestitve vojaškega sodelovanja s sodelovanjem civilne družbe

V Ljubljani se je danes odvila okrogla miza o razvojnih vidikih Afganistana in predstavitev projekta Konzorcija slovenskih nevladnih organizacij, katerega cilj je okrepiti slovensko podporo civilni družbi v provinci Herat. Po navedbah govornikov se Afganistan predstavlja preveč črno-belo, miru v tej državi pa se ne da doseči le z vojsko.

Kot je povedal Marjan Huč, predstavnik Platforme Sloga, ki poleg organizacij Povod, Zavod Krog in nemške organizacije Help sestavlja konzorcij, so cilji projekta usposabljanje lokalnih mentorjev na področju različnih poklicnih izobraževanj za afganistanske povratnike iz Irana, izmenjava izkušenj in dobrih praks predstavnikov civilne družbe Afganistana in Slovenije ter okrepitev kapacitet slovenskih nevladnih organizacij za nadaljnje delo v Afganistanu. Po navedbah Huča so projekt zastavili na podlagi potreb province Herat, ki je zaradi lege in varnosti prvo pribežališče afganistanskih povratnikov iz Irana. Te pri uspešni integraciji v afganistansko družbo, ki je kot prioriteta zapisana v vseh strateških načrtih in dokumentih afganistanske vlade, ovira predvsem nizka izobrazbena raven. Ta je posledica slabo razvitega izobraževalnega sistema in pomanjkanja primernega osebja, usposobljenih pedagogov in mentorjev, prav pri tem pa lahko po besedah Huča pomagajo slovenske organizacije.

Kot je povedal Huč, je v Afganistan v okviru projekta že odpotovala prva predstavnica, do zaključka projekta pa bodo v Afganistan odpotovali še štirje predstavniki konzorcija. Obenem bosta Slovenijo v okviru projekta obiskala afganistanska predstavnika nemške nevladne organizacije Help, ki bosta pridobivala nove izkušnje na univerzi Emuni ter z delom na slovenskih nevladnih organizacijah. Huč je še napovedal, da si bodo slovenske nevladne organizacije tudi v prihodnje prizadevale za udejstvovanje v Afganistanu, poudaril pa je, da bo to predvsem odvisno od prioritet slovenskega ministrstva za zunanje zadeve in vladne razvojne pomoči. Poudaril pa je, da iz Afganistana prihaja kar nekaj migrantov tudi v Slovenijo ter izpostavil nujnost nadomestitve vojaškega sodelovanja s sodelovanjem civilne družbe.

Katja Kumar, prva predstavnica konzorcija v Heratu, je dejala, bi se lahko slovenske nevladne organizacije v Afganistanu angažirale na različnih področjih, od zdravstva, izobraževanja, varstva okolja in infrastrukture. Poudarila pa je, da bodo slovenski nevladni predstavniki zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev, človeških virov in izkušenj v Afganistanu zagotovo najbolj učinkoviti v partnerstvu s tujimi organizacijami, ki so tam že delujoče in uveljavljene. Obenem je poudarila, da večina nevladnih organizacij v Afganistanu zaradi skrbi za lastno varnost ne prihaja dovolj pogosto v stik z domačini, kar pa je nujno za ugotavljanje potreb lokalnega prebivalstva. Izpostavila je, da slika Afganistana ni le negativna, kot jo vidimo v Sloveniji, saj so ljudje voljni in željni učenja, pridobivanja novih znanj, veščin in izkušenj, naveličani pa so organizacij, ki se ukvarjajo s pisanjem analiz in poročanjem v različne evropske prestolnice, kjer odločitve sprejemajo ljudje, ki razmer v Afganistanu ne poznajo.

Tudi predstavnik etnografskega muzeja Ralf Čeplak Mencin, ki je v Heratu dokumentiral najrazličnejša afganistanska rokodelstva in obrti ter spoznaval ljudi s področja umetnosti, da bi v muzeju pripravili večjo razstavo o Afganistanu, je poudaril, da se pri nas pojavljajo le črno-bele novice o Afganistanu, kot so vojna in eksplozije, vse ostalo pa je popolnoma prezrto. Obenem je poudaril, da je tamkajšnja kulturna scena izredno živa, ljudje pa si želijo ustvarjati in pridobivati nova znanja. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.