Zunanja politika na spletu: Izrael ljubi Iran

V času, ko so različna ugibanja, grožnje in trenja za vojaški konflikt med Izraelom in ZDA na eni strani in Iranom na drugi, je osvežujoče prebrati tudi kakšno optimistično sporočilo. Proti vedno bolj zaostrujočim diskurzom med predstavniki vlad Izraela, Irana in ZDA pa so nekateri posamezniki sprožili akcijo ljubezni.

Izraelska grafična oblikovalca Ronny Edry in Michal Tamir sta 15. marca na družabnem omrežju Facebook objavila poster, na katerem je pisalo: Iranci, ljubimo vas. Nikoli ne bomo bombandirali vaše dežele. Kampanja se je razširila hitro in pridobila tisoče privržencev že v prvem dnevu, Facebook stran Izrael-ljubi-Iran do danes všečka že več kot 45.000 ljudi. Ustvarjalca sta zaradi izrednega uspeha svojega sporočila postavila tudi samostojno spletno stran, kjer lahko vsak deli svoje sporočilo ljubezni do Irana – veliko jih je od Američanov, Nemcev, Judov in mnogih drugih. Sporočila večinoma podajajo v obliki fotografije posameznika, na katero je prilepljen slogan izraelskih oblikovalcev, Iran we love you. Posneli in objavili so več videev s takimi sporočili, med njimi tudi Iranians we love u: a message to Iran from Israel.

7agK8MIJ3T0

Odziv je bil do sedaj precejšen, v veliki meri tudi s strani Irancev – njihova Facebook stran Iran-ljubi-Izrael ima že več kot 10.000 privržencev. The Jerusalem Post sicer poroča, da je večina 'sporočevalcev ljubezni' Izraelcev in da so v kampanji sodelujoči Iranci predvsem izseljeni, dobro angleško govoreči mladi, ki živijo daleč stran od režima v Teheranu. Vendar pa so spregovorili tudi Iranci, ki tam živijo, čeprav so v strahu pred kaznovanjem oblasti zakrili svojo identito. 24-letni prebivalec Teherana pravi, da Iranci na splošno spoštujejo ljudi različnih načel, da si želijo miru ravno toliko kot Izraelci in da konflikt ne prihaja s strani državljanov, ampak je le rezultat političnih igric med vladama. To potrjujejo tudi izsledki nedavnih raziskav, ki navajajo, da le okoli 40 odstotkov Izraelcev podpira napad na iranske jedrske reaktorje. Jerusalem Post pa omenja, da bi se 62 % Američanov strinjalo z izraelskim napadom, 56 % pa podprlo tudi ameriško posredovanje. Mnenja ljudi tako niso skladna z delovanjem njihovih vlad, saj Delo poroča, da je uradni Izrael za vojaško akcijo, ZDA pa se temu skuša izogniti, zato je izraelska vlada vedno bolj pripravljena vojaško posredovati proti iranski 'jedrski grožnji' na lastno pest. Zato ima kakršnakoli izkazana dobra volja ljudstva le majhno verjetnost, da bi uspela zamajati vladna stališča.

Na vprašanje o svoji politični opredelitvi je Edry dejal: »V vojni nisi niti levo niti desno usmerjen – si samo vojak. Kampanjo sem ustvaril kot državljan.« Sprašuje se namreč, če se tudi druga stran počuti tako kot on in noče vojne. V svojih izdelkih, od posterjev, spletnih objav do videev, skuša sporočiti naslednje: »Da naj bi bila vojna med nami, se moramo najprej bati drug drugega in se sovražiti med seboj. Ne bojim se te, ne sovražim te, sploh te ne poznam. Noben Iranec mi nikoli ni naredil kaj hudega.«