Franc Lobnik: "Vlada izvaja zelo obsežno reorganizacijo ... Prostor in narava pa medtem ne čakata."

Državni zbor po 17 letih ukinja Svet za varstvo okolja. Vas je ukrep presenetil?

Bolj kot presenetil, me je razočaral. V sedemnajstih letih smo preživeli različne vlade in doslej nikogar nismo motili. Res pa je, da ni bilo takšne krize, kot smo ji priča danes.

Razlog naj bi bil privarčevanih 90.000 evrov, kolikor je povprečni letni strošek delovanja sveta ...

Zavedamo se, da je treba v času krize povsod varčevati, zato sem že pred odločitvijo o ukinitvi sveta pisal predsedniku državnega zbora, da bi mu pojasnil, kako smo že sami zmanjšali naš proračun. Ne trdim, da je naš svet najbolj pomemben. Menim pa, da rezanje vseh vezi med ljudmi in vlado na koncu lahko privede do stroškov, večjih od prihranka.

V nekaterih pogledih je za vlado prikladno, da se vas utiša. Bili ste proti TEŠ 6. Čeprav vaše mnenje ni bilo upoštevano, gre za projekt, ki ga ta vlada podpira ...

Pri analizi TEŠ 6 nismo rekli, da je vse narobe. Povedali pa smo, da bi bili pred odločitvami potrebni resna strokovna poglobitev in analiza dolgoročnih posledic. Naši argumenti za prepričevanje politikov očitno niso bili dovolj močni. Če bi nas upoštevali, pozneje ne bi bilo toliko dilem.

V čem je sploh smisel obstoja sveta, ko pa njegovo mnenje ni upoštevano?

To ne drži. Pomenimo vez med ljudstvom, nevladnimi in vladnimi organizacijami. O večini dokumentov okoljskega tipa, ki jih je vlada poslala v parlament, smo pripravili posvete, kamor smo povabili strokovnjake različnih področij. Mislim, da smo bili dobra platforma za informiranje poslancev na tem področju. Opozarjali smo na problematičnost spremembe kmetijskih zemljišč v zazidljive parcele in pripomogli k temu, da je bil sprejet zakon o kmetijskih zemljiščih. Slovenija je po številu obdelovalnih zemljišč na dnu evropske lestvice. In ta zakon sedaj nekatere moti.

Kako vidite namero nove vlade, ki želi uvesti obdavčitev dobičkov, do katerih prihaja s prodajo zemljišč po spremembi njihove namembnosti?

Zame so trditve nekaterih, da bo ta sprememba namembnosti ustavila gradnjo, nesprejemljive. Ravno zato je ločenost ministrstva za okolje in ministrstva za prostor problematična. V Sloveniji imamo samo 18 odstotkov ravninskega sveta. To je naš najboljši prostor za pitno vodo in obdelovanje zemlje. Vsi pa bi radi gradili in živeli na teh 18 odstotkih. Zato je pri prostorskih spremembah nujno upoštevati tudi okoljske vidike.

Poleg vašega sveta je bil ukinjen tudi urad za podnebne spremembe. Kako dobro lahko sektor za okolje in podnebne spremembe znotraj ministrstva za kmetijstvo nadomesti ta urad in svet za varstvo okolja?

Nepravično bi bilo trditi, da nalog ne zmorejo opraviti. Vendar pa izkušnje kažejo, da povezovanje tako heterogenih delov vedno nekoga utiša. Vlada izvaja zelo obsežno reorganizacijo, pri kateri je treba vedeti, da bo trajalo več mesecev, preden se bodo ljudje sploh navadili na nov sistem. Prostor in narava pa medtem ne čakata.