Srbija izbira novega »vožda«

Boris Tadić ima pred Tomislavom Nikolićem veliko prednost tudi zaradi nadzora medijev in uzurpacije ustavnih pooblastil ter vseh nadzornih mehanizmov države

V Srbiji poteka drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta pomerila predsednik Demokratske stranke (DS) in dosedanji predsednik Boris Tadić ter predsednik Srbske napredne stranke (SNS) Tomislav Nikolić. Tadić je v prvem krogu volitev 6. maja, ko so državljani Srbije volili tudi nove skupščinske poslance, lokalne oblasti in oblasti v Vojvodini, prejel 25,31 odstotka glasov, le malo več kot Nikolić, ki jih je zbral 25,05 odstotka.

Tadić je imel po prvem krogu volitev tako okoli 10.000 glasov prednosti, vendar mu ankete in analitiki napovedujejo že tretjo zmago na predsedniških volitvah. Prvič se je tudi zgodilo, da je Tadić že v prvem krogu zbral več glasov kot Nikolić, leta 2008 je največ glasov dobil Nikolić, vendar ga je nato Tadić premagal v drugem krogu. Ankete in stavnice napovedujejo, da naj bi se to zgodilo tudi tokrat in da naj bi 54-letni Tadić pobral od 8 do 16 odstotkov glasov več kot 60-letni Nikolić. Vrhunec volilnega spopada je predstavljal televizijski duel Tadića in Nikolića. Tadić je Nikoliću očital nestanovitnost v izjavah in neiskrenost pri zagovarjanju evropske poti Srbije, Nikolić pa je Tadića obtožil da je lagal, uzurpiral celotno oblast v državi in državljane pozval, da naj ga na volitvah zato zamenjajo in kaznujejo.

»Volivcev iz groba ni imel niti Sloba«

Predvolilni boj pred drugim krogom je potekal v znamenju volilne prevare na volitvah 6. maja, za katero je Nikolić okrivil Tadića in njegovo DS. Volilne prevare so prijavili tudi v novi stranki Dveri, Demokratični stranki Srbije, pa tudi v stranki LDP in madžarski stranki Ištvana Pastorja. Posnetki nepooblaščenih oseb, ki v Zaječarju odpirajo zapečatene kuverte z glasovi ter nepravilnosti na nekaterih drugih mestih v Srbiji, so bili objavljeni tudi na svetovnem spletu, vendar so v republiški volilni komisiji in v tožilstvu že zatrdili, da je bilo vse v najboljšem redu, čeprav organi še niso pojasnili, kam je izginilo najmanj 20 vreč z volilnimi lističi. Volitve se tako v Beogradu na primer ponavljajo samo v 16. občinah, kjer prihodnja članica nove koalicije (LDP) ni uspela preseči volilnega praga. Tožilstvo je v ponedeljek sporočilo, da volilne prevare ni bilo, kar se že prej zagotovili tudi v volilni komisiji. V Beogradu so zato pred volilnim molkom potekale demonstracije, v katerih je več tisoč državljanov protestiralo proti »volilni kraji«. Na začetku kolone so nosili napis, da »Volivcev iz groba ni imel niti Sloba«, kar je bila jasna aluzija na volilne kraje Slobodana Miloševića in njegovih pristašev leta 1996/7 in leta 2000. V primerih volilnih kršitev je bilo namreč veliko primerov, ko naj bi na volitvah glasovali že davno pokojni, ki so jih »pozabili« izbrisati iz volilnih imenikov. To naj bi bilo krivo za to, da je volilni seznam samo za okoli 100.000 ljudi krajši od seznama prebivalcev Srbije, kar pomeni, da bi na volitvah lahko glasovali skoraj vsi prebivalci Srbije – kar pa je nemogoče, saj bi najmanj okoli 15,5 odstotka prebivalstva morali predstavljati mladoletni brez volilne pravice.

Na volišča je bilo tako povabljenih več kot 6,7 milijona volivcev. Pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so predsednika volili tudi Srbi na Kosovu. Kosovske oblasti volitve na Kosovu ocenjujejo kot del volitev druge, suverene države oziroma »dvojnih državljanov« in so nasprotovale samo izvedbi lokalnih volitev. Lokalne volitve na Kosovu je Srbija sicer razpisala, vendar jih nato ni izvedla, zaradi česar bodo srbske lokalne oblasti na Kosovu, ki ne priznavajo neodvisnosti Kosova, ostale brez legitimnih predstavnikov. Ukinitev srbskih institucij na Kosovu je od BorisaTadića zahtevala nemška kanclerka Angela Merkel.

Ker je srbski predsednik Tadić predčasno odstopil, deset mesecev pred koncem mandata, je tudi to sprožilo tudi veliko polemik. Predčasen odstop namreč ni namenjen temu, da bi predsednik države lahko »popravil« rezultat svoje stranke na volitvah, pač pa v primeru bolezni ali drugih izrednih okoliščin, če predsednik ne bi mogel več opravljati svoje funkcije. Tadić je s svojim postopkom tudi prekršil ustavno odrejen rok mandata, ki je namerno daljši od mandata poslancev, saj mora predsednik podeljevati mandat za sestavo vlade in voditi posle tudi tedaj, ko ni dejavne vlade. V sedanjem primeru bo Tadić predsedniški mandat takorekoč podelil »samemu sebi«, kar je še toliko bolj res zato, ker Tadić v nasprotju z zakonom, ki mu prepoveduje opravljati katerokoli drugo javno funkcijo, ostal tudi predsednik DS-a. Tretji problem je dejstvo, da Tadić kandidira za svoj tretji predsedniški mandat. Vmes se je država sicer spreminjala in ustavni zakon mu to sicer dovoljuje, toda strokovnjaki opozarjajo, da zakon ne more biti nad odredbami ustave, ki tretji mandat prepoveduje.

Dodaten problem je Tadićev nadzor medijev. Srbija je danes po indeksu svobode medijev na slabšem kot pred nekaj leti. Leta 2007 je bila po indeksu svobode medijev “Reporterjev brez meja” na udobnem 4. mestu, nato pa je po prevzemu »demokratične« oblasti zdrsnila za 22 mest. Sledil je nov padec, tako da je ob koncu Tadićevega mandata Srbija končala na 80. mestu – daleč za Slovenijo, Hrvaško, Makedonijo in celo BiH. Boljša je le od Kosova in Albanije. Pred Srbijo so tudi Jamajka (16. mesto), Kostarika (19. mesto), Namibija (20), Surinam (22), Mali (25), Nigerija (29), Tanzanija (34), Gana (41), Bocvana (42), Butan (70) in mnoge druge države. Državni mediji so pod strogim nadzorom, Tadiću pa pomagajo tudi mediji v večinsko tujem lastništvu. Novinarji Politike so glavnega urednika Bujoševića leta 2009 obtožili cenzure. »Kot tehnološki višek odpuščajo vse, ki so v Politiko prišli iz neodvisnih medijev in se niso hoteli ukloniti oblasti,« je pisalo v sporočilu, ki ga je podpisal nekdanji namestnik odgovorne urednice Politike Vladimir Radomirović. Samo v tej čistki je bilo odpuščenih preko 200 zaposlenih.

Tadićev popoln nadzor nad mediji

Opozorila o cenzuri medijev potrjuje tudi poročilo srbske komisije za boj proti korupciji, ki je pokazal sprego marketinških organizacij, tajkunov in politike. V poročilu piše, da »na medije v Srbiji močno pritiskajo« ter jih "popolnoma nadzirajo«. Javna televizija RTS je postala »servis političnih strank in vladajočih elit, zaradi česar so mediji gluhi za številne probleme, s katerimi je soočena Srbije, pa tudi za problem korupcije. Komisija za boj proti korupciji je opozorila, da imajo na pomembnem trgu reklam »pomembno mesto agencije, ki so v lastništvu visokih funkcionarjev Demokratske stranke (DS) in tesnih sodelavcev predsednika republike Borisa Tadića«. Na poročilo komisije je vlada odgovorila z molkom. Javno predstavitev poročila je spremljalo 15 novinarskih ekip, vendar sta kratki zabeležki objavila samo dva manjša medija. Tudi to je bil dokaz o nadzoru medijev v Srbiji.

Na to opozarja tudi Vesna Pešić, nekdaj tesna sodelavka Zorana Đinđića, ki poziva, da naj ljudje glasujejo za Nikolića že zgolj zato, da bi preprečili avtoritaren nadzor nad vsemi institucijami v Srbiji iz enega samega centra. »Danes imamo novega Miloševića, nekoga, ki je dal vse pod svoj nadzor. Narejena je bila celotna piramida oblasti, na vrhu pa je glavni »smrkec«, Boris Tadić. Ko se ta piramida zruši, se ne ve, kaj bo, ker je izkušnja z Miloševićem pokazala, da ko zrušite center moči zrušite celotno oblast. Mi smo po 12. letih torej prišli do točke, da imamo znova oblast enega samega človeka, ki je vse spravil pod svoj nadzor, to pa je Boris Tadić ... Vsi vemo, da je bil predsednik vlade Cvetković navadna marioneta, ki je vse spraševal Tadićev kabinet. Mi torej nismo imeli vlade, čeprav državo po ustavi vodi predsednik vlade, ne pa predsednik republike. Toda če se zgodi, da predsednik države dobi večino v parlamentu, istočasno obdrži še predsedniško mesto v stranki, pa preko tega nastavlja svoje ministre in premiera, potem s tem uzurpira celotno oblast. Vrhunec tega je, da je s svojo uzurpacijo oblasti uničil tudi neodvisnost pravosodja. In če uničite tri osnovne veje oblasti, predvsem pa nadzorne mehanizme, tožilstvo pa dela po navodilih ki jih dobiva preko SMS-ov, če ni neodvisnega sodstva – tega pa ni, ker sem bila v parlamentu in vem, da so stranke imenovale svoje sodnike – potem je to totalna uzurpacija oblasti, ki jo je izvršila skupina ljudi, katere center je Boris Tadić in njegov kabinet. Skupina ljudi, ki vlada, vendar je ni mogoče kaznovati,« opozarja Vesna Pešić.