Perspektive mladih v kreativnem sektorju

Mladi ustvarjalci so pobudniki nove oblike zadrug – tokrat kreativnih

Skupina mladih slovenskih ustvarjalcev se je zaradi pomanjkanja možnosti po končani izobrazbi združila in lanskega oktobra ustanovila Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug (DUKZ), kjer za začetek delujejo posamezniki s področij oblikovanja, arhitekture, urbanizma, likovnih umetnosti, ekonomije, sociologije in prava.

»Ne omejujemo se glede na to s katere smeri smo, naš cilj je, da se naša znanja križajo in da jih pridobivamo eden od drugega. Ena izmed naših članic je študentka psihologije, ki bo pri enem izmed projektov zadolžena za intervjuje, drugače pa skrbi za računovodstvo. Vsega se učimo,« je povedala Petra Očkerl, absolventka sociologije na FDV in ena izmed ustanoviteljic društva. Člani društva naj bi tekom časa vzpostavili fizično infrastrukturo in pridobili organizacijske izkušnje, kar bi mladim ustvarjalcem na začetku poklicne poti nudilo prostor za delo in bivanje.

Njihov prvi uspešno zagotovljen prostor je Kreativna postaja, ki se nahaja v ljubljanskem centru kulture Španski borci v Mostah. Za širšo javnost ga bodo odprli v petek, 25. maja z dogodkom Prva postaja!, na katerem bodo predstavili svoj projekt z razstavo dosedanjega delovanja društva in sprožili pogovor o alternativah obstoječim razmeram na okrogli mizi ‘Perspektive mladih v kreativnem sektorju’. Dogajanje se bo pričelo ob 18. uri. Prostor upravlja zavod En Knap, ki je društvu prostor dal v brezplačno uporabo skupaj z elektriko in internetno povezavo, saj so prvo nadstropje uporabljali le redko. »Z lastnimi in donatorskimi sredstvi smo nabavili material, postavili tam štiri mize, tako da lahko ljudje delajo,« je dodala Očkerlova.

Z obnovo in zasedbo takih prostorov želijo prispevati tudi k oživitvi razvrednotenih območij v mestih; praznih objektov, opuščenih gradbišč, dotrajanih delavnic in skladišč. Pri nas prostorov za 'kreativce' še ni, v tujini pa so te prakse dosti razširjene. Ideja kreativnih zadrug torej ni nova, kot del družbenega življenja obstajajo na različnih koncih Evrope; v Rigi imajo kreativno četrt, po Barceloni so postavljene kreativne tovarne, kulturno središče pa so na prej zapuščenih industrijskih območjih ustanovili tudi v Amsterdamu in Stockholmu. V društvu jim je iz razmišljanj že uspelo preiti na delovanje, saj so ustanovili prvo zadrugo, si uredili prvi prostor in začeli s prvim projektom.

Mladi svobodni ustvarjalci v kreativnih poklicih so po koncu šolanja velikokrat izpostavljeni priložnostnemu delu in omejenim socialnim pravicam, kar je problematično glede na to, da pozitivno vplivajo na razvoj kulture, družbe in tudi gospodarstva. Podobno je za Dnevnik zatrdil tudi eden izmed ustanoviteljev društva, absolvent arhitekure Blaž Murn: »Trenutno je v Sloveniji mladim, ko diplomirajo, izredno težko začeti svojo samostojno dejavnost. Mladi, ki delajo kot svobodnjaki, si težko rešijo že stanovanjsko vprašanje, saj navadno niso upravičeni do kredita, da bi pa ob tem najeli še pisarno, kjer bi delali, pa je skorajda nemogoče.«

V društvu so že začeli z vzpostavitvijo baze iskalcev prostorov za delo in bivanje, ki bo nudila tudi osnovo za pogovore z lastniki nepremičnin. Večino časa torej namenijo iskanju novih prostorov, a do sedaj še niso našli nobenega za sprejemljivo ceno. O njihovem prvem projektu je Petra Očkerl povedala: »Dogovarjamo se z klubom Zakon (Klub vrhniških študentov), da bo celotno prenovo prostorov kluba prevzela prva Kreativna zadruga.« V zadnjem času so svoj projekt predstavili na delavnici Filozofske fakultete v Ljubljani, se v Mariboru udeležili konference na temo potencialov kreativnih industrij in organizirali Jane's walk ali urbani sprehod, kjer so odkrivali hodljivost Most.

Vse je začelo pri projektu Ustvarjalnih skupnosti, kjer so se študentje in strokovnjaki različnih profilov na delavnicah in okroglih mizah pogovarjali o konceptih takšnih skupnosti in o možnostih za njihovo ustanovitev v slovenskem prostoru. Sodelovali so tudi študentje arhitekture in projektirali različne objekte, ki bi služili bivalno-delovnim namenom ustvarjalcev. Njihove arhitekturne zasnove so dvakrat skoraj dobile fizično podobo, a jim na koncu ni uspelo. Očkerlova je pojasnila, da se je od sodelujočih pri teh projektih »oblikovala skupina, ki ni hotela obupati nad idejo, razmišljali so o vsebini, v katero bi se dalo vse skupaj 'zapakirati' in tako so nastale Kreativne zadruge.« Za zadrugo so se odločili, ker se jim je zdela najbolj primerna pravna oblika, za razliko od društva ali samostojnega podjetništva. Po njihovo tudi »ponuja neko alternativo v današnjih časih, ker deluje bolj skupnostno, skrbi za svoje člane,… Lahko bi obliko poimenovali tudi kooperativa, ampak se nam zdi zadruga čisto super slovenska beseda,« je še dodala Očkerlova.

V društvu in njihovi prvi zadrugi ne sedijo križem rok, na spletni strani je objavljen portfelj njihovih dosedanjih del. S tem po mnenju Očkerlove prikažejo, da so kljub novosti društva njihovi člani že nekaj naredili in da imajo neko znanje. Kljub pripravljenosti za delo in skoraj izvedenih projektih, se jim je do sedaj v dogovarjanju z občino, državo ali samo s profesorji na fakulteti vedno nekje zataknilo. Za projekt Boks so bila pridobljena vsa dovoljenja, izvajalci, donatorji in sredstva za izvedbo. Kljub številnim prizadevanjem, da projekt zaživi, je zaradi nestrinjanj med profesorji in študentsko iniciativo akademije projekt tik pred izvedbo dobil rdečo luč. Volja in zagnanost v povezavi z znanjem je pri teh mladih ustvarjalcih prisotna, s polno paro pa bodo lahko začeli nizati uspehe šele takrat, ko jih bodo različne uradne institucije prepoznale in jim delo omogočile.