Egiptovski “mehki udar”

Z razpustitvijo komaj izvoljenega parlamenta v Egiptu je vojska znova pridobila vso oblast v državi. Muslimanska bratovščina sodnike obtožuje, da so omogočili mehki “državni udar”.

V Egiptu naj bi se volivci dokončno odločili, kdo bo postal predsednik države. V drugem krogu se bosta danes in jutri pomerila kandidat Muslimanske bratovščine Mohamed Mursi in Ahmed Šafik, zadnji premier v režimu Hosnija Mubaraka. Mursi in Šafik pa sta prejela največ glasov in se uvrstila v drugi krog. Mursi je zbral 24,8 odstotka podpore, Šafik pa 23,7. Nato je obsodba strmoglavljenega Hosnija Mubaraka 2. junija na dosmrtno ječo razburila njegove nasprotnike, ki so za smrt več kot 800 protestnikov med lansko vstajo zanj zahtevali smrtno kazen. Podpora je padla tudi Muslimanski bratovščini in njenemu kandidatu Mursiju. Muslimanska bratovščina je sicer osvojila 47 odstotkov sedežev v parlamentu in bi lahko z drugimi, bolj skrajnimi islamisti, ki so osvojili 25 odstotkov sedežev v parlamentu sestavila vlado, vendar jo že kritizirajo, da želi islamizirati državo.

Vojski nova pooblastila

Vendar pa je odločitev egiptovskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo volitve zaradi nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo na tretjini volišč, sedaj sprožila burne proteste, analitiki pa vse bolj opozarjajo, da je egiptovska vojska s pomočjo ustavnega sodišča morda izpeljala pravi “tihi državni udar” v državi. Vojska namreč sedaj znova nadzoruje tudi sprejemanje zakonov v državi, vojaška policija pa je dobila nova, široka pooblastila. Ustavno sodišče je egiptovsko demokratično tranzicijo namreč razveljavilo preko noči, razveljavilo pa je tudi sklep parlamenta, da pripadniki nekdanjega režima ne morejo kandidirati na predsedniških volitvah, s čimer je potrdilo, da Šafik ostaja v tekmi za položaj. Odločitve Ustavnega sodišča so naletele na ostre kritike, saj je sodišče z razveljavitvijo parlamentarnih volitev dejansko vrnilo oblast v roke generalom. Od njih pa bo sedaj odvisno, kaj se bo zgodilo po predsedniških volitvah.

Parlament bi namreč moral oblikovati ustavodajno skupščino, ki bi napisala novo ustavo in določila tudi pristojnosti predsednika države. A zaradi nesoglasij komaj izbrani parlament ni uspel oblikovati niti komisije za pripravo nove ustave. Vojska pa naj bi si ob tem na položaju prihodnjega predsednika menda želela Šafika.

Aktivisti v Egiptu, ki so bili najbolj zaslužni za zrušitev Mubaraka sedaj opozarjajo, da bi bili lahko uspehi egiptovske revolucije popolnoma izbrisani. Islamisti odločitev Ustavnega sodišča že imenujejo “udar”, saj bo novi predsednik države vladal brez parlamenta. Gibanje 6. april, ki je bilo v središču upora proti Mubaraku, je že organiziralo demonstracije na egiptovskem trgu Tahrir in pozvalo ljudi, da naj izrazijo svoj protest zoper “mehek vojaški udar”. “Rešili bomo našo revolucijo. Rešili bomo Egipt pred vojaško vladavino,” so zapisali v svojem zadnjem sporočilu.

Njihov glavni nasprotnik je sedaj Ahmed Šafik, nekdanji poveljnik letalstva, ki je bil v zadnjih dnevih Mubarakovega režima imenovan za predsednika vlade. Odzivi iz ZDA, ki letno Egiptu pošilja 1,3 milijarde dolarjev pomoči, so bili doslej zadržani, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je dejala, da v ZDA pričakujejo, da vojaške oblasti predajo svoja pooblastila demokratično izvoljeni civilni vladi. Ki pa je v Egiptu, kot vse kaže, še nekaj – ali pa precej – časa sploh ne bo.

Sodišče na strani režima

Medtem se tekma za predsednika države izteka. Mohamed Mursi je na svojem zadnjem predvolilnem shodu dejal, da bo v primeru kakršnihkoli prevar “sledila velika revolucija zoper kriminalce”, njegov nasprotnik Ahmed Šafik pa je dejal, da je bila odločitev ustavnega sodišča “zgodovinska” in da pomeni “konec političnega nameščanja rezultatov”, medtem ko so njegovi pristaši prepevali “ljudje in vojska so na isti strani”. To pa ni preprečilo drugim demonstrantom, da se ne bi zbrali pred zgradbo ustavnega sodišča, metali kamenje v šipe in skandirali “dol z vojaško upravo.”

“Znova smo se vrnili v politično dinamiko, ki postavlja sekularnost proti islamizmu, državljansko državo islamistični državi,” ocenjuje za Reuters Mona Makram Ebeid, politologinja in svetovalka telesa, ki svetuje vojaškemu svetu, ki upravlja z državo. "Egipt vstopa v zelo nevarno fazo in mislim, da je mnogo ljudi presenečenih,” ocenjuje Šadi Hamid, direktor raziskovalnih projektov na centru Brookings Doha. "Vedeli smo, da je slabo, toda nismo vedeli, da je tako hudo." Odločitev Ustavnega sodišča je označil kot “najslabši mogoč rezultat” za Egipt in ocenil, da je transfer oblasti iz vojaških rok v civilno sfero “v resnici končan”. Po oceni Stevena Cooka, raziskovalca za Bližnji vzhod inštituta Svet za zunanje zadeve, namreč egiptovsko ustavno sodišče ni nevtralno, pač pa “je na strani starega režima”.