Prelomne grške volitve

Grški volivci se danes znova odločajo na volitvah, tokrat znova »zgodovinskih«, saj bi lahko odločile ne samo o ohranitvi evra v Grčiji, pač pa tudi o nadaljnji usodi evroobmočja

Grške volitve po vsemu sodeč ne bodo odločile samo o obstanku Grčije v območju evra, pač pa tudi o nadaljnji usodi območja evra nasploh, s tem pa bodo zagotovo vplivale tudi na dogajanje v vseh državah EU – vključno s Slovenijo. Glavna tekmeca na volitvah sta vodja konservativne Nove Demokracije Antonis Samaras, ki podpira dosedanji sveženj varčevalnih ukrepov za Grčijo ter vodja levičarske Sirize Aleksis Cipras, ki mu nasprotuje.

Grčija: počen člen v verigi

Samaras je poudaril, da se bo po današnjih volitvah za Grčijo začelo novo obdobje. "Danes govori grško ljudstvo. Jutri se bo za Grčijo začelo novo obdobje," je ob oddaji glasovnice v rodnem Pilosu na jugu Peloponeza dejal vodja proevropske konservativne Nove Demokracije. Aleksis Cipras meni drugače. Po njegovi oceni so Grki "premagali strah" in bodo ostali "enakopravni člani" Evrope, s tem pa naj bi"odprli pot upanju in lepši prihodnosti".

“Grčija je le en člen v verigi. In če poči, potem ne bo počil samo člen, pač pa bo raztrgana vsa veriga. Ljudje morajo razumeti, da grška kriza ne zadeva samo Grčijo, pač pa vso Evropo in da je moramo zato najti skupno, evropsko rešitev. Kriza javnega dolga je prizadela jug Evrope, toda kmalu bo zadela tudi osrednjo Evropo. Ljudje morajo razumeti, da so lahko ogrožene tudi njihove države. Tukaj smo zato, da ljudem v Evropi pojasnimo, da nismo zoper njih. Bitko v Grčiji vodimo ne samo za Grčijo in Grke, pač pa tudi za ljudi v Franciji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Nisem tukaj zato, da bi izsiljeval, tu sem zato, da bi mobiliziral. Grčija je človeštvu dala demokracijo in danes bodo Grki Evropi znova vrnili demokracijo,« je dejal 37-letni Aleksis Cipras.

In to so seveda besede, ki jih mednarodni bančniki ne slišijo zelo radi. Položaj v EU se je namreč v zadnjem letu bliskovito spremenil. Še novembra leta 2011 je tedanji predsednik vlade in vodja PASOK-a Papandreu v Cannesu predlagal referendum o varčevalnih ukrepih, ki so jih Grčiji vsilili po diktatu največjih in zadolženih bank. Angela Merkel in Nicholas Sarkozy sta njegov predlog grobo zavrnila. Papandreua je nadomestil birokrat po izboru Bruslja. Kmalu zatem je Sarkozy ostal brez službe, PASOK je ostal brez podpore, na grškem volilnem nebu pa se je vzpela levičarska Siriza. Zelo opazen pa je trudi uspeh desničarske Zlate zore, za katero pogosto glasujejo tudi pripadniki varnostnih sil (predvsem policije) v državi.

Po volitvah so možni različni scenariji. Še vedno obstaja možnost, da bo proevropskim strankam z Novo demokracijo na čelu uspelo oblikovati vlado. V tem primeru bi zadolžena Grčija ostala na dosedanji pot mednarodne pomoči, čeprav se obetajo nova pogajanja za omilitev pogojev zanjo. Če bo nasprotno vlado oblikovala Siriza z ostalimi levimi silami pa je zelo verjeten izstop države iz območja evra. Siriza namreč napoveduje enostransko razglasitev nezmožnosti odplačevanja javnega dolga in odpravo bolečega varčevalnega programa, ki je bil pogoj za milijardno pomoč iz tujine.

Iz Nemčije, ki vsekakor vodi sedanjo strategijo pri reševanju evropske krize kljub temu prihajajo resna opozorila. »Ne more se zgoditi in tudi to je problem v zvezi z grškimi volitvami, da bi na koncu tisti, ki se ne držijo dogovorov, vse druge vodili za nos naokoli po areni. To ne bo delovalo. In zato je zelo pomembno, da nastane rezultat, ki bo omogočil, da tisti, ki bodo oblikovali vlado, spoštovali sprejete dogovore,« je dejala nemška kanclerka Angela Merkel na konferenci svoje stranke CDU.

Nemški časnik Bildt je bil manj diplomatski. Pred volitvami je Grkom sporočil naslednje: “Jutri imate volitve, toda nimate izbire. Če ne želite milijard naših evrov, si lahko izberete katerokoli vlado levih ali desnih klovnov, kot pač želite…Če izberete stranke, ki želijo prekiniti z varčevalnimi ukrepi in reformami, potem boste prelomili vse obljube in mi bomo prenehali plačevati,« piše nemški časnik. To niso prazne grožnje, saj gre v Nemčiji celo tako daleč, da po pisanju več medijev nekateri potencialni nemški turisti svojo odločitev o letošnjih počitnicah povezujejo z današnjimi volitvami v Grčiji.

Celo šport ni imun na politične vplive. Po nedavni zmagi Grčije nad Rusijo v EP v nogometu so novinarji grškega selektorja Fernanda Santosa, (ki prihaja iz Portugalske) vprašali, kako komentira izjave Angele Merkel o Grčiji in njeni potrebi, da vztraja pri varčevalnem paketu. Njegov odgovor je bil tak, da si je zaslužil aplavze od voditeljev državne televizije ET-1, ki so predvajali njegovo izjavo, saj naj bi se Portugalec pokazal za »večjega Grka od Grkov«.

Glasovanje z bančnimi knjižicami

“Navdihuje nas zgodovina Grčije. Grki so zelo ponosni na svojo zgodovino in si zaslužijo spoštovanje ljudi. Civilizacija, demokracija in znanost so se začele v Grčiji. Drugi nam le stežka dajejo lekcije,« je dejal Santos.

Medtem pa »z nogami« in bančnimi knjižicami »glasujejo« tudi ljudje po vsej Evropi in sicer z dvigovanjem svojih prihrankov, in to kljub državnim garancijam, s katerimi je do 100.000 evrov na bančnih računih v državah članicah zavarovanih in načeloma varnih pred bankrotom bank. V Grčiji so depoziti od začetka krize padli za 30 odstotkov, kar pomeni, da so Grki dvignili že več kot 72 milijard evrov. Španski depoziti so padli za 6 odstotkov oziroma 3,1 milijarde evrov. Z denarjem se pogosto kupujejo nepremičnine, na primer v Londonu in drugih mestih, ki se varčevalcem dozdevajo »varna«. Denar se seli tudi v davčne oaze in švicarske ali nemške banke. Tudi Nemci sami niso imuni na posledice krize. Večino je strah, da se bo zvišala inflacija v območju evra, zato kupujejo predvsem nepremičnine v sami Nemčiji. Podobno je v Italiji, kjer je okoli 60 do 70 tisoč investitorjev že kupilo nepremičnine v Nemčiji, na španskih otokih in v drugih delih Evrope ali celo v ZDA. In celo v primeru, da bi v Grčiji zmagali konservativci ni verjetno, da bi se ti trendi lahko kmalu obrnili, saj bi brez sprostitev kreditov in brez ponovnih pogajanj Grčiji lahko zmanjkalo denarja najkasneje do jeseni.

Vodstvo Nove Demokracije, toda »vlada bo slaba«

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji sta bili konservativna Nova Demokracija in levo usmerjena stranka Siriza izenačeni, vendar novi podatki kažejo, da bo Nova Demokracija vendarle prešla v vodstvo, saj ima že najmanj 6 odstotkov prednosti pred Sirizo. Po preštetih 40 odstotkih glasov naj bi Nova Demokracija dobila 30,5 % (131 sedežev), Siriza pa 26 % glasov (69 sedežev) ter Pasok 12,9 % glasov (34 sedežev). Ker stranka, ki zmaga v skladu z grško ustavo avtomatsko dobi še dodatnih 50 sedežev, bi to Novi Demokraciji omogočilo, da skupaj s PASOK-om oblikuje vlado, ki bi vztrajala pri reformah in programu varčevanja dogovorjenem z IMF in EU. Kljub temu pa bi bila tudi ta vlada po oceni poročevalca BBC-ja Matthew Pricea, ki poroča iz Aten »realativno slaba« in bo verjetno zahtevala sprmembo pogojev varčevalnega načrta.