Urbanizem / Kavelj 22
Zelo subjektivno o urejanju prostora

Črna gradnja Marka Jakliča ne kazi okolice in ne posega v pravice drugih, pomeni pa tudi zaželeno kontinuiteto poselitve doline. Če lastniku res ne uspe legalizirati posega, naj jo porušijo, a pod pogojem, da prej porušijo vse črne gradnje v občini od leta 1968. To se imenuje enaka mera za vse.
© Luka Cjuha
Vsaka gradnja ima svoj začetek. V Sloveniji je začetek pridobivanja gradbenega dovoljenja vezan na pridobitev t. i. lokacijske informacije, ki jo izda občina. Pred desetimi in več leti, ko sem opravljal napol uradniško službo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, je lokacijska informacija obsegala dva do tri liste. Iz tega je bilo mogoče zelo natančno opredeliti, kaj in pod kakšnimi pogoji se bo dalo graditi na posamezni parceli. Včasih je šlo tudi kaj narobe, a to so bile izjeme, človek je v glavnem vedel, kaj ga čaka, arhitekt pa je zlahka vzdrževal verodostojnost. Danes je vse drugače. Zadnja lokacijska informacija, ki sem jo pridobil pri Mestni občini Ljubljana, ima 32 strani. Prava mala brošura, zelo neekološka seveda, katere glavna težava je, da mi niti četrt stoletja prakse branja prostorskih dokumentov ne omogoča, da bi povsem razumel napisano. Vsebina je mehanični »copy-paste« odlokov iz občinskega prostorskega načrta, objavljenih na spletu, torej tako ali tako javno dostopnih, v veljavi za zelo veliko območje mesta.