|  Svet

17. obletnica Nevihte

Ob obletnici Nevihte vnovič kritike iz Srbije

Visoki hrvaški politiki so začeli s slovesnostmi v spomin na padle med operacijo in med celotno domovinsko vojno na Hrvaškem.

Visoki hrvaški politiki so začeli s slovesnostmi v spomin na padle med operacijo in med celotno domovinsko vojno na Hrvaškem.
© Arhiv Mladine

Hrvaška danes obeležuje dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan hrvaških veteranov v spomin na operacijo Nevihta leta 1995. V Srbiji pa so obletnico operacije, med katero je domove zapustilo na tisoče hrvaških Srbov, s spominskimi slovesnostmi padlim obeležili že danes. Pri tem je bilo znova slišati veliko očitkov na račun te operacije. Z operacijo Nevihta, ki se je začela na današnji dan pred 17 leti, si je Hrvaška v samo 84 urah povrnila nadzor nad približno petino svojega ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki. 5. avgusta 1995 so hrvaške sile vstopile v Knin, ki je bil od leta 1990 središče srbskega upora proti neodvisni hrvaški državi.

V operaciji Nevihta je sodelovalo približno 200.000 hrvaških vojakov. Bila je tudi uvod v konec vojne v Bosni in Hercegovini. A po drugi strani je zaradi odhoda srbskega prebivalstva na operacijo padla tudi temna senca vojnih zločinov. Zaradi njih sta bila v Haagu pred Meddržavnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojena tudi glavna generala v operaciji, Ante Gotovina in Mladen Markač. Prvi je dobil 24 let zapora, drugi pa 18 let. Oba sta se sicer na razsodbo iz aprila lani pritožila, postopek pa še traja. V Srbiji in Republiki srbski v BiH so danes obletnico začetka operacije obeležili s komemoracijami v spomin na ubite in pregnane med to operacijo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Po srbskih statistikah je bilo med operacijo z domov pregnanih več kot 200.000 Srbov, skupno pa med vojno preko 400.000. Vrnil pa se jih je le manjši del.

Združenje srbskih beguncev iz Hrvaške je danes opozorilo, da Nevihta zaradi tega pravzaprav še vedno traja. Opozarjajo, da se velika večina beguncev še vedno ni vrnila, ker jim hrvaške oblasti ne priznavajo lastninskih pravic. Pojasnjujejo, da jih je 46.000 zaprosilo za bivanjske pravice, vendar jih ne dobijo. Opozorili so tudi na težak položaj, ki ga imajo še danes v Srbiji. Mnogi živijo v revščini in so odvisni od državne pomoči, na svoje domove na Hrvaškem pa se ne morejo vrniti, še poroča Tanjug, ki sicer navaja tudi izjave številnih nacionalističnih politikov, kako je bila Nevihta pravzaprav zločinska operacija in celo genocidno dejanje etničnega čiščenja. Nekateri so celo menili, da bi morali Hrvaški zaradi obeleževanja Nevihte prepovedati vstop v EU.

Na Hrvaškem se na tovrstne ocene sicer ne ozirajo preveč. Je pa lani izbruhnil oster spor med državama, ko je tedanja premierka Jadranka Kosor na osrednji državni slovesnosti ob obletnici v Kninu izpostavila vlogo v Haagu obsojenih hrvaških generalov. Tedanji srbski predsednik Boris Tadić pa je dejal, da gre za poveličevanje vojnih zločincev in njene besede označil za neodgovorne. Visoki hrvaški politiki so danes prav tako že začeli s spominskimi slovesnostmi v spomin na padle med operacijo in med celotno domovinsko vojno na Hrvaškem. Osrednja državna slovesnost bo potekala v Kninu. Začela se bo okoli 11. ure, trajala pa bo cel dan, napoveduje hrvaška tiskovna agencija Hina. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.