»Retuširanje« vojne v Siriji

V zahodnih medijih je bila prezrta ali samo bežno omenjena novica o tem, kako so v vodilnem avstrijskem časniku ponaredili vojno fotografijo iz Sirije

Časnik Kronen Zeitung, ki se ponaša z z največjo naklado v Avstriji, je te dni v enem od člankov o aktualnem dogajanju dogajanju v Siriji objavil tudi fotografijo moškega in ženske z dojenčkom v rokah, ki se oddaljujeta po ulici, za njima pa je mogoče videti ruševine mesta. Podnapis pod fotografijo je bil prav tako precej nazoren. Na njem je pisalo: »Ljudje bežijo iz Alepa, potem ko so se deli mesta spremenili v ruševine.«

Vendar se je nekaterim, ki vsakodnevno spremljajo fotografske servise velikih agencij kmalu zazdelo, da s to fotografijo nekaj ni v redu in da so jo že nekje videli, vendar nekoliko drugačno. Kmalu so našli original. Fotografija, objavljena v avstrijskem časniku, je bila v resnici digitalno obdelana, najverjetneje s Photoshopom, in to tako, da je bilo originalni fotografiji dodano popolnoma novo ozadje uničenega mesta, pred katerim so fotografski mojstri 'postavili' iz slike izrezano družino. Namesto da bi par z otrokom stopal po cesti pred zidom, na katerem so bili različni grafiti, je v popravljeni fotografiji stopal pred pejsažom iz ruševin. Povsem jasno ni več niti to, ali so na sliki sploh prebivalci Sirije in ali je v ozadju res mesto Alep.

Za številne novinarje, ki so spremljali to operacijo avstrijskega časnika, je bilo tako ravnanje kaplja čez rob, zato ni manjkalo člankov in zapisov, v katerih se je postopek avstrijskega časnika opisoval ne samo kot neetičen in skregan s temeljnimi postulati novinarske etike, ampak kot 'overkill' - poskus pretirane in nepotrebne dramatiziranja vojne, ki je po svoji grozljivosti že tako ali tako dovolj dramatična. V avstrijskem časniku so se zaradi te 'napake' na koncu opravičili, vendar je glavni urednik časnika Christoph Dichand še naporej vztrajal pri mnenju, da »to ne zmanjšuje strahot, ki se dogajajo civilistom v Siriji«.

Avstrijski časnik seveda ni prvi, ki je uporabil tovrstno manipulacijo in ponarejanje dejstev. Tudi britanski BBC je junija letos objavil fotografijo trupel in trdil, da gre za civiliste iz sirijske Houle, čeprav so bila trupla v resnici iz sosednjega Iraka. V Houli opazovalci OZN nato kljub trditvam, da naj bi tam prišlo do množičnega poboja civilistov, niso ugotovili tega dejstva, pač pa so celo ugotovili, da so bili mrtvi pripadniki provladnih sil ali dezerterji iz vojske. To informacijo pa je večina medijev, ki so objavili prvo, 'pozabila' objaviti. Leta 2006 je izbruhnil 'Reutersgate', ko so v agenciji po napadu izraelskega letalstva v izraelsko-libanonski vojni na dveh fotografijah »dodali« črn dim nad mestom. Fotografije iz Iraka, ki so bile nekoliko predelane, so bile v tem času prav tako objavljene v številnih medijih po svetu. Nevarnosti te metode bi se morali zavedati tudi slovenski novinarji. V slovenskih medijih, tudi tistih najbolj redkih, ki veljajo za resne, namreč pod pritiskom zakonitosti trga vztrajno prodira miselnost doseganja boljših učinkov prodaje, prenesena iz rumenih medijev, saj se od urednikov vse pogosteje zahteva, da ob objavljanju vizualnega materiala 'obrezujejo' fotografije in dodajajo druge grafične elemente, s tem pa spreminjajo ozadje resničnih dogodkov. To sicer še ni nujno laž, vendar je vsekakor prvi korak na poti potvarjanja resnice.

Manipuliranje z dejstvi, fotografijami in video posnetki je postalo vsakodnevno orožje v boju za interpretacijo sveta že od tistega trenutka naprej, ko se je večina 'svetovnih' oziroma zahodnih medijev postavila na stran 'upornikov'. Poleg cenzure in ponarejanja fotografij obstaja tudi drugačna, nič manj nevarna pristranskost. Glede vojne v Siriji je postalo že običajno, da se predvsem v 'mainstream' zahodnih medijih izogibajo predstavitvi podatkov o tem, da je ameriški predsednik Barack Obama podpisal tajni ukaz, s katerim je odobril pošiljke orožja sirijskim upornikom; da v Sirijo doteka orožje iz Turčije, Savdske Arabije in drugih 'sunitskih' zaveznikov ZDA v regiji; da so v boje vpleteni tuji državljani Turčije, Katarja, Libije in številnih drugih držav v regiji; da se proti Asadu v Siriji bori okoli sto skupin, od katerih so številne povezane tudi z Al Kaido; da protesti proti avtokraciji potekajo tudi v 'prijateljski' Savdski Arabiji in Bahrainu in podobno. Novinarski zapisi z druge, 'nasprotne' strani fronte so izjemno redki.

Eden od redkih zahodnih novinarjev, ki te dni ne poroča s strani upornikov, se je v svojih zapisih začudil nad odlično ohranjeno predsedniško palačo, ki naj bi bila skupaj z okolico po poročilih zahodnih medijev že pred 15 dnevi menda popolnoma porušena. In prav malo verjetno se zdi, da bi uspele vladne sile v tako kratkem času obnoviti vso okolico, skupaj z 20-metrskimi palmami. Na podoben način se nepreverjene informacije širijo tudi po socialnih omrežjih. Časnik Guardian tako na primer v svojem poročanju iz Alepa redno navaja poročila, ki naj bi jih uporabniki socialnih omrežij Facebook in Twitter pošiljali iz tega mesta – vendar pa tega, ali so ta poročila res prava in ali morda niso napisana daleč od Sirije, v resnici ne ve nihče. Prva žrtev vojne je tudi v tem primeru – resnica.