Klemen Košak

10. 8. 2012  |  Mladina 32  |  Politika

»Leni šolniki«?

Vladni načrti za varčevanje v vzgoji in izobraževanju so zdaj še ostrejši od tistih, ki so sprožili stavko

 Protest učiteljev pred poslopjem vlade, 18. aprila 2012

Protest učiteljev pred poslopjem vlade, 18. aprila 2012
© Borut Krajnc

V Slovenji je več sto tako imenovanih standardnih Marlesovih vrtcev, kar pomeni, da imajo enako, 42 kvadratnih metrov veliko igralnico. Če odštejemo še statično pohištvo, imajo otroci na voljo okoli 35 kvadratnih metrov za igranje, prehranjevanje, telovadbo, učenje … Na posameznega otroka že zdaj pripade precej manj od predpisanih treh kvadratnih metrov, zato predsednica skupnosti vrtcev in ravnateljica vrtca na Prešernovi na Ptuju Božena Bratuž ostro nasprotuje zvišanju števila otrok v skupinah. »Zagotovo na zelo majhnem prostoru nastaja stiska, ki med otroki povzroča agresijo,« opozarja.

Stiskanje v vrtcih

Že v prvi različici varčevalnega zakona o uravnoteženju javnih financ spomladi je bilo jasno, da želi vlada pri zaposlenih v vzgoji in izobraževanju privarčevati nesorazmerno veliko. Zanje ni pripravila samo znižanja plač, ampak še zvišanje standardov in normativov, kar bi poslabšalo njihove delovne razmere.

Z aprilsko stavko so dosegli, da je ministrstvo za izobraževanje te ukrepe umaknilo in privolilo, da se bodo spreminjali zgolj s pogajanji o novem socialnem sporazumu. V njih je ministrstvo predlagalo še ostrejše spremembe.

Delovanje vrtcev želi ministrstvo racionalizirati s povečanjem števila otrok v skupinah. Otrok prvega starostnega obdobja, starih od enega do treh let, je zdaj lahko v skupinah po največ 12, če je skupina starostno heterogena, pa največ deset. V skupinah drugega starostnega obdobja je lahko največ 22 otrok. Vsak vrtec lahko ob privoljenju občine, ki vrtec financira, posamezno skupino poveča za dva otroka. Zdaj vlada želi ta fleksibilni normativ z dveh zvišati na tri otroke in izenačiti normativ za heterogene starostne skupine s tistim za homogene. Zato Bratuževa opozarja na velikost prostorov, v katerih vzgojiteljice skrbijo za otroke.

Skrbi jo tudi vladni predlog znižanja zahtevane sočasne prisotnosti dveh odraslih oseb v vrtčevski skupini za eno uro. Zdaj normativ zahteva, da morata biti v skupini najmlajših vsak dan vzgojiteljica in njena pomočnica hkrati prisotni šest, pri starejših pa pet ur.

»Vsak posamezen ukrep ne deluje megalomansko, v sinergiji pa bo njihov vpliv izrazito negativen.« Bratuževa napoveduje znižanje kakovosti vrtčevske vzgoje.

Turkove osnovnošolske manipulacije

Tudi v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah bi lahko opravljali zahtevnejše delo, kot ga sedaj, je prepričano ministrstvo za izobraževanje. Če bo uresničilo svoje želje, bodo morali tudi čistilci na osnovnih šolah delati več; za polno zaposlitev bodo morali očistiti deset odstotkov oziroma okoli sto kvadratnih metrov več površin kot sedaj.

Pomembnejše za šolarje je, da ministrstvo želi, da bi imeli več sošolcev. Predlagano zvišanje največjega števila v oddelku je enako, kot je bilo predlagano v zakonu za uravnoteženje javnih financ, z 28 na 30. Nov je predlog za uvedbo minimalnega normativa, s katerim bi določili, da bi bilo lahko v oddelku najmanj 24 otrok. Da ne bi bilo premajhnih oddelkov, bi se šole povezale v šolske mreže, ki bi skupaj zapolnjevale oddelke.

Ministrstvo sredstva šolam zmanjšuje tudi na načine, s katerimi ravnatelji niso seznanjeni.

Poleg tega želi vlada s šolskim letom 2013/14 zvišati učno obveznost pedagogov v osnovnih in srednjih šolah za tri ure. »S tem bi neposredno učno obveznost približali standardom, ki veljajo v primerljivih državah,« trdi ministrstvo. »V Sloveniji je učna obveznost učitelja 16,5 šestdesetminutne ure na teden, na Finskem pa v prvem obdobju na primer 24 ur,« primerjajo. Predvidevajo, da bomo s tem imeli 1400 učiteljev preveč. Polovica teh se bo po predvidevanju ministrstva upokojila, drugo polovico pa naj bi začasno premestili na delovna mesta, ki se financirajo z evropskimi sredstvi. »Kakovost se zaradi tega ne bo zmanjšala. Ni videti, da bi imeli Finci ali drugi z višjo učno obveznostjo tudi slabše dosežke učencev,« trdi ministrstvo, ki ga vodi dr. Žiga Turk.

Take izjave so odraz ministrove nevednosti ali manipulacija, trdi generalni tajnik sindikata za vzgojo in izobraževanje Branimir Štrukelj. »Finska je zato, da ji ne bi druge države, zlasti ZDA in Japonska, očitale, da so dobri rezultati njenih učencev posledica prenizke učne obveznosti njenih učiteljev, naredila manever in rekla, da so njihove 45-minutne šolske ure dejansko 60-minutne. Naš minister iz tega sklepa, da so Finci povečali učne obveznosti, kar je popolnoma izmišljena zgodba,« se jezi.

Nihče ne zanika, da so učne obveznosti naših učiteljev med nižjimi v razvitih državah. Vendar, kot je ugotovilo pet raziskovalcev, ki so aprila letos objavili primerjalno analizo javnih vrtcev in šol v Sloveniji in drugih državah, imajo slovenski učitelji podobno učno obveznost kot njihovi kolegi v sosednjih in številnih drugih evropskih državah.

V tej analizi ministru očitajo tudi manipulacijo s podatki o razmerju med učenci in strokovnimi delavci. Turk je na svojem blogu napisal, da smo imeli leta 2010 strokovnega delavca za vsakih devet učencev. Že državni statistični urad ima drugačne podatke, po katerih je razmerje 1 : 12,3, kar nas uvršča v spodnjo polovico evropskih držav.

Šolninam naproti

V visoko šolstvo vlada zaradi avtonomije univerz ne more posegati enako kot v nižje stopnje izobraževanja. Univerzam je znižala državno financiranje, kar je minister Turk pospremil s pojasnilom, da »če kdo, potem bi visoko izobraženi ljudje morali biti sposobni najti rezerve«.

Državno financiranje pedagoškega dela univerz se zmanjšuje za devet odstotkov na leto. Ker so univerze v prvi polovici leta dobile sredstva v »predvarčevalnih« zneskih, bodo vsega letošnjega varčevanja deležne v drugi polovici leta, kar za to obdobje pomeni za okoli dvajset odstotkov manj sredstev, kot so predvidevale.

Turk univerzam svetuje, naj aktivneje nastopijo na trgu in razpisih, porabijo presežke iz preteklih let, racionalneje izvajajo študijski proces, upokojijo tiste, ki izpolnjujejo pogoje za to, in naj akademiki delajo prek polnega delovnega časa. Pri tem se minister ne ozira na pozive rektorja ljubljanske univerze dr. Stanislava Pejovnika, da rezerv ni toliko, da varčevanje ne bi nepopravljivo znižalo kakovosti študija. Mnogi v vodstvih fakultet in univerz pričakujejo, da je ob tako velikem znižanju državnega financiranja uvedba šolnin neizbežna. Za to bi bilo treba spremeniti zakon, kar ministrstvo ostro zavrača, a Pejovnik je na primer napoved šolnin zaznal že v koalicijski pogodbi in nacionalnem reformnem programu. So pa mnogi prepričani, da pri tem vlada bobu ne bo rekla bob, ampak bo za šolnine našla kakšen drug izraz.

Jeseni do konca zaostrene razmere

Pogajanja o socialnem sporazumu na področju šolstva so se v začetku julija prekinila, ko so sindikati zavrnili vse vladne predloge v zvezi z normativi in standardi. Nadaljevala se bodo konec avgusta, a dogovor se zdi malo verjeten. »Naše stališče je jasno in minister ga pozna. V poslabšanja preprosto ne bomo privolili,« je odločen Štrukelj. Racionalizacija v javnem šolstvu je po njegovem prepričanju nujna, a taka, da se z obstoječimi sredstvi zagotovi večja kakovost.

Iz vladnih predlogov izhaja, da v Sloveniji nihče nima toliko rezerv pri svojem delu kot vzgojitelji, učitelji in profesorji.

Koalicija Janeza Janše si je v koalicijski pogodbi kot cilj na področju šolstva postavila, da bi se učenci in dijaki na mednarodnih lestvicah merjenja dosežkov redno uvrščali v zgornjo tretjino razvitih držav. Tako stanje imamo sedaj. Po mednarodnem ocenjevanju OECD so slovenski dijaki nadpovprečni v znanju matematike in naravoslovja, podpovprečni so le v bralni pismenosti, pa še to le fantje. Precej nižje uvrstitve dosega Slovenija na lestvici držav po deležu BDP-ja, ki ga namenjajo za šolstvo.

Na tej lestvici bomo zdaj še nižje, saj se je večina držav EU odločila, da na področju vzgoje in izobraževanja ne bo varčevala, opozarja Štrukelj. »Z radikalnim varčevanjem pri izobraževanju se kriza ne samo utrjuje, ampak poglablja. Kdo bo ustvarjal delovna mesta, kdo bo prispeval ideje, če ne izobraženi?« se sprašuje. To menijo tudi predstavniki še 16 združenj s področja, ki so podpisali izjavo Proti uničevanju javnega šolstva. Podobni izjavi je podpisalo še 11 predstavnikov fakultet, ki izobražujejo strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter študenti in zaposleni na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Še bolj skrb zbujajoče kot predlagane spremembe normativov in standardov je, da nekatere informacije kažejo, da je osredotočanje nanje naivno, saj ministrstvo varčuje kar mimo njih. Julija je večina srednjih šol od države brez pojasnil dobila manj sredstev, kot so pričakovale. Ministrstvo nam je sporočilo, da je pač prvič letos upoštevalo manjši vpis glede na preteklo šolsko leto, a ravnatelji temu ne verjamejo. Prepričani so, da je ministrstvo na njihovih računih zaznalo presežek sredstev in jim ga odvzelo. Te presežke so šole ustvarjale zavestno, z namenom, da bi jih poleti porabile za obnove stavb, za pričakovane odpravnine odhajajočim uslužbencem ali druge izdatke.

Očitno po Turkovem mnenju niso samo vodstva univerz sposobna, da se znajdejo z manjšimi sredstvi. Iznajdljivi bodo morali biti tudi ravnatelji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.