Polemika / Moč (in težava) simbolov

Priznati moram nekaj, kar me spravlja v zadrego: priseganje zvestobe ameriški zastavi mi ni bilo nikdar všeč. Razlog ni v tem, da ne bi ljubil svoje dežele, in zagotovo ne v tem, da ne bi imel rad tega, kar zame simbolizira ameriška zastava – ampak ravno v tem je težava. Kar simbolizira, je subjektivno in osebno. Simboli imajo v sebi nekaj prvobitnega in iracionalnega, nekaj, kar se vtisne globoko v človekovo zavest, predstavljajo nekaj neotipljivega, abstraktnega in čustvenega. Spomnim se, da sem, ko sem bil majhen deček, videl veliko filmov o pogumnih mladih možeh, ki so se pognali v boj z visoko dvignjeno ameriško zastavo – in so raje umrli, kot da bi si dovolili, da bi jim zastava padla na tla. Težko mi je bilo razumeti, da nekdo raje umre, kakor pa živi v večni sramoti, ker je izpustil zastavo. A hkrati sem bil očaran nad tem, kako pogumno blazni so bili, da so žrtvovali življenje za simbol.