Pasti napada na Iran

Iran bi lahko – samo začasno - okupirala vojska, ki bi bi bila večja od enot ZDA, ki so napadle Irak in Afganistan

Samo ameriški napad s silami, ki bi bile hkrati večje od tistih, ki so bile istočasno uporabljene v intervencijah v Afganistanu in Iraku bi lahko – pa še to samo začasno – upočasnil iranski jedrski program. Istočasno pa bi tako velik vojaški napad na Iran sprožil povratne napade Irana in povzročil vsesplošno, novo bližnjevzhodno vojno. To je glavni zaključek posebnega poročila, ki ga je pripravilo več kot 30 nekdanjih ameriških diplomatov, generalov in strokovnjakov za varnostna vprašanja.Študija bo objavljena v četrtek, vendar je agencija AP dobila izvod poročila »projekta Iran« vnaprej ter ga predstavila javnosti.

Upokojeni generalpolkovnik Frank Kearney, avtor uvoda v poročilo je napisal, da je namen tega poročila predvsem v tem, da »vzpodbudi razmišljanje v ZDA o ciljih vojaškega napada na Iran in to izven očitnega cilja uničenja glavnih komponent iranskega jedrskega programa«. Poročilo ocenjuje, da bi ameriški vojaški napad vsekakor škodil politiki in sposobnosti Teherana, da izvede protinapade, vendar bi Teheran zagotovo odgovoril s povratnimi akcijami, neposredno in ob pomoči posrednikov, kar bi povzročilo resno tveganje za vsesplošno vojno na Bližnjem vzhodu,« piše v poročilu. Po oceni ameriških generalov Izrael sam ne bi uspel niti poškodovati iranskega jedrskega objekta Fordo, ki je zakopan globoko v v planini. Ameriški napadi z nevidnimi bombniki B-2 bi jedrski program upočasnili za štiri, izraelski pa samo za dve leti.

Ameriški napadi bi lahko uničili večino iranskih jedrskih naprav, vendar bi samo upočasnili, ne pa popolnoma ustavili predpostavljeno željo iranskega režima po pridobitvi jedrskega orožja. »ZDA seveda imajo določeno sposobnost uničenja, kar bi lahko povzročilo zamude, toda kaj se bo zgodilo po tem? Ne morete ubiti intelektualne moči,« ocenjuje poročilo. Ob tem pa bi ZDA morale uporabiti sestaviti in v okupacijo Irana poslati večjo invazijsko silo od skupne sile vseh enot, ki so bile uporabljene v Afganistanu in Iraku. »Glede na velikost Irana in njegovo prebivalstvo ter moč iranskega nacionalizma ocenjujemo, da b okupacija Irana zahtevala osebje in vire ki bi bili večji od skupnih virov in oseb, ki so jih ZDA v zadnjih 10 letih uporabile v Iraku in Afganistanu,« je zapisano v poročilu.

Ob tem pa v atmosferi zadnjih protiameriških protestov v Egiptu, Jemnu in Libiji, kjer je bil ubit tudi ameriški veleposlanik poročilo opozarja tudi na dejstvo, da bi bile ZDA ob napadu na Iran še dodatno označene kot protimuslimanske, kar je ocena, ki se jih drži še iz časov invazij na Irak in Afganistan in je bila še okrepljena s protimuslimanskim ameriškim filmom, zaradi katerega so tudi izbruhnili protiameriški protesti v številnih bližnjevzhodnih državah. Poročilo je podpisal nekdanji poveljnik generalštaba vojske ZDA, admiral Michael Mullen, nekdanji namestnik direktorja CIA Paul Pilar, poveljnik osrednjega poveljstva marincev Anthony Zinni ter admiral William Fallon, nekdanji veleposlanik Thomas Pickering, nekdanji Bushev namestnik državnega sekretarja Richard Armitage ter nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Brent Scowcroft.

Ameriški predsednik Barack Obama je v zadnjem času vse bolj v težavah tudi zaradi pritiska republikanskega predsedniškega kandidata Mitta Romneya, ki je v boju za podporo številnih državljanov ZDA židovskega porekla dejal, da bo brezpogojno podprl Izrael pri napadu na Iran.

Po ocenah ameriških strokovnjakov je Barack Obama v tem trenutku ta svoj problem začasno rešil tako, da je Izrael dobesedno »podkupil z orožjem« in novimi pošiljkami moderne oborožitve in tako dosegel, da napada na Iran naj ne bi bilo še vsaj do novembra oziroma do predsedniških volitev v ZDA. Po volitvah, ko bo novo izraelsko orožje že varno v skladiščih pa bodo možnosti za vojno seveda veliko večje. Povedano preprosto – analiza ameriških generalov in diplomatov je sicer točna, toda zgodovina nas uči, da racionalni argumenti niso bili v središču pozornosti ameriške politike niti ob napadih na mnoge druge države. Zato se navkljub temu poročilu letos pred zimo zagotovo splača nekoliko globlje seči v žepe in za vsak primer do vrha napolniti vse prazne cisterne in kante s kurilnim oljem.