Aleš Kocjan

21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Svet

Kdo ga je torej ubil?

So množico demonstrantov v Bengaziju z namenom umoriti ameriškega veleposlanika izkoristili izraelski agenti?

Požgani ameriški konzulat v Bengaziju. Med napadom nanj je umrl ameriški veleposlanik Christopher Stevens.

Požgani ameriški konzulat v Bengaziju. Med napadom nanj je umrl ameriški veleposlanik Christopher Stevens.
© Profimedia

Filmsko skrpucalo Nedolžnost muslimanov, ustvarjeno zgolj zato, da bi izzivalo islamski svet, se zdi – pozabite na Kopte in Sama Bacileja – skrbno zamišljeno delo mednarodne obveščevalne mreže. Izdelek je nekaj tednov prezgodnje »oktobrsko presenečenje«, kar je izraz za najpodlejše udarce, ki so rezervirani za zadnjo fazo ameriške predsedniške kampanje.

Je Barack Obama, čeprav je prelomil skoraj vse protivojne, protimučilne in protiguantanamovske predvolilne obljube in z droni še zaostril tako imenovano vojno proti terorizmu, ki je usmerjena tako rekoč izključno proti muslimanskim državam, padel v nemilost pri gospodarjih v nedogled trajajoče ameriške globalne vojne?

Poglavitni razlog je, da se Obama ne razume najbolje z vojnim hujskačem, izraelskim premierom Netanjahujem. V zadnjem času smo bili priča njunim osebnim nesoglasjem in tudi skepsi najvišjih ameriških vojaških častnikov, ki so izrazili odkrito nasprotovanje ameriški podpori in pomoči Izraelu pri napadu na Iran.

Hillary »We Came, We Saw, He Died« Clinton, ki se je med zadnjim obiskom Libije proslavila s ciničnimi izjavami ob javnem linču polkovnika Gadafija, je le nekaj mesecev kasneje presenetila vrnitev krvavega bumeranga, ko je enaka usoda doletela njenega prvega uslužbenca, veleposlanika ZDA. »Kako se je kaj takega pripetilo v državi, ki smo jo pomagali osvoboditi, in v mestu, ki smo ga rešili pred uničenjem?« se je spraševala šefinja ameriške diplomacije. Christopher Stevens je bil duhovni in materialni oče libijskih upornikov. Ob očitni impotenci in marionetni naravi izvoljenih libijskih oblasti pa je za nameček služil še kot guverner, de facto vladar nove libijske države.

Bengazi je mesto, ki slovi po posebej reakcionarnih in rasističnih skupinah, piše francoski intelektualec Thierry Meyssan. Salafisti so v mestu leta 2005 v odgovor na karikature preroka Mohameda napadli dansko veleposlaništvo, Gadafijeve oblasti so ga v skladu z dunajsko konvencijo zavarovale, pri tem pa je bilo ubitih več demonstrantov. Ko so salafisti 15. februarja 2011 pred danskim konzulatom pripravili »komemoracijo v spomin na žrtve iz leta 2005«, pa so demonstracije rabile kot neposreden uvod v vojaško posredovanje zveze Nato in nasilno zamenjavo Gadafijevega režima. Takrat so libijske oblasti ujele tri pripadnike italijanskih specialnih enot, ki so, da bi povzročile zmedo in kaos, z okoliških streh streljale na protestnike in policijo. Zgodba je znana, ker je naključje hotelo, da se je trojica po izpustitvi iz ječe ob »osvoboditvi« Tripolisa med evakuacijo iz Libije na Malto znašla na istem ribiškem plovilu z Meyssanom.

Po libijskih obveščevalnih podatkih naj bi v Bengazi prispela posebna skupina plačanih morilcev, ki se je infiltrirala med izgrednike pred veleposlaništvom.

Stevens je bil za časa nasilnih demonstracij na skrivni lokaciji v bližini veleposlaništva v Bengaziju, kar pa dobro izurjenim in obveščenim napadalcem ni preprečilo identifikacije tarče in natančnega ognja z izstrelki, ki so iz »varne hiše« izvabili kasneje domnevno linčanega ameriškega veleposlanika. Le kako so napadalci vedeli, kje se v resnici skriva Stevens?

Po Meyssanovem mnenju so množico demonstrantov v Bengaziju z namenom umoriti ameriškega veleposlanika izkoristili izraelski agenti. Libijski predsednik Mohamed Al Magariaf je za ameriško televizijo povedal, da so napad na veleposlanika zakrivili tujci. Po libijskih obveščevalnih podatkih naj bi bila iz Združenih arabskih emiratov v Bengazi prispela posebna skupina plačanih morilcev, ki se je infiltrirala med izgrednike pred veleposlaništvom. Vsake demonstracije v arabskem svetu so na muhi obveščevalnih služb, pravi Gordon Duff, politični in vojaški analitik ter urednik spletne strani veteranstoday.com, ki prav tako kot Meyssan ne dvomi, da za vsem skupaj stoji Izrael.

Omeniti velja, da je Benjamin Netanjahu osebni prijatelj Obamovega protikandidata Romneyja. Ta ni ravno izveden v zunanji politiki, zato pa mu pomaga močna ekipa neokonservativcev, ki so z agresivno militaristično doktrino pomembno prispevali k vojaškemu predsednikovanju Obamovega predhodnika, Busha mlajšega. Če bi zmagal Romney, se nadejajo visokih služb v ameriški administraciji.

Čemu bi islamski svet napadel ameriške tarče ravno v času, ko bi bilo to zgolj v prid interesom Izraela in bi državljane ZDA spodbudilo k odobravanju napada na Iran, ki si ga v resnici niso nikoli želeli, se sprašuje Duff.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.