Igor Mekina

 |  Svet

Da ali ne za neodvisno Škotsko

Škotska in britanska vlada sta dosegli okvirni dogovor o referendumu o neodvisnosti Škotske

Na pogajanjih je bilo dogovorjeno, da bodo volivci s preprostim DA ali NE odgovorili na vprašanje, ali naj Škotska zapusti Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske - ali pač ne.

Na pogajanjih je bilo dogovorjeno, da bodo volivci s preprostim DA ali NE odgovorili na vprašanje, ali naj Škotska zapusti Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske - ali pač ne.
© Arhiv Mladine

 Obe strani sta zadovoljni z dogovorom, trgi pa se že odzivajo s padanjem cen škotskih nepremičnin. Referendum naj bi bil jeseni leta 2014, organiziran pa bo samo na Škotskem. Zadovoljni naj bi bili obe strani, škotska vlada, ki jo vodi stranka SNP, ki se zavzema za neodvisnost Škotske od Velike Britanije pa je že sporočila, da je v pogajanjih dosegla vse najpomembnejše cilje. Najpomembnejše jabolko spora je bila formulacija vprašanja, na katerega naj bi odgovarjali škotski volivci, pa tudi vprašanje dostopnosti do volilnih imenikov.

Referendum o neodvisnosti naj bi bil organiziran leta 2014, Škotska pa bi naj postala neodvisna že leta 2016. Že sama ta časovnica kaže, da si zagovorniki neodvisnosti prizadevajo za počasno in dogovorno pot v neodvisnost ter da ne želijo hiteti. V tem trenutku namreč neodvisnost Škotske, ki je v državni zvezi z Anglijo že več kot 300 let, podpira okoli 40 odstotkov volivcev, medtem ko jih razpadu države nasprotuje ali pa je brez dokončnega mnenja okoli 60 odstotkov prebivalstva Škotske. Škotska ima od zadnje reforme državne ureditve sicer že precej večjo samostojnost, kljub temu pa so pristaši neodvisnosti prepričani, da bi popolnoma neodvisna Škotska v ekonomskem pogledu, tudi zaradi tega, ker bi postala lastnica nahajališč nafte v severnem morju, lahko bila veliko uspešnejša kot v državni zvezi z Anglijo.

Na pogajanjih je bilo dogovorjeno, da bodo volivci s preprostim DA ali NE odgovorili na vprašanje, ali naj Škotska zapusti Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske - ali pač ne. Vlada Velike Britanije naj bi nato v skladu s posebnim mehanizmom dovolila Škotskemu parlamentu, da razpiše referendum. Na referendumu naj bi zelo verjetno lahko glasovali tudi vsi, ki so že stari 16 let. Namestnica predsednika škotske vlade Nicola Sturgeon, je dejala, da je najpomembneje to, da bosta obe vladi spoštovali odločitev volivcev na referendumu. V zadnjih mesecih je prav ona vodila pogajanje z Michaelom Moorom, državnim sekretarjem za Škotsko v vladi Velike Britanije. »Referendum je v zadnjih 300 letih največja priložnost za ljudi v Škotski, da odločijo, v kakšni državi želimo živeti – in ni dvoma, da bo večina ljudi v Škotski želela bolj pošteno in bogato družbo, ki jo lahko zagotovi neodvisnost … Sedaj, ko so pogajanja za nami, si zelo želim, da bi bila Škotska pozitiven primer in bi pridobila moč neodvisnosti zato, da bi lahko zgradila napredno in pošteno družbo, ki si jo želimo vsi,« je dejala glavna škotska pogajalka.

Nekoliko drugačnega mnenja je bil njen pogajalec z britanske strani. Michael Moore je dejal, da je odločitev, ki jo bodo sprejeli ljudje na Škotskem, ena od najbolj pomembnih kadarkoli in da se bo potrebno odločiti, ali bomo ostali del Velike Britanije, ki smo jo pomagali zgraditi, ali pa bomo odšli naprej sami, ter da zato naslednji dve leti predstavljata »izjemno priložnost, da poudarimo prednosti Velike Britanije in si prizadevamo za pozitivno odločitev ljudi na Škotskem.«

Na Škotskem se je medtem začelo tudi zbiranje milijona podpisov za referendum, na katerem bodo Škoti leta 2014 odločili o svoji neodvisnosti. Za neodvisnost Škotske si že več kot 16 let prizadeva stranka SNP, še posebej pa njen voditelj Alex Salmond, predsednik škotske vlade in stranke SNP. S programom, ki se je zavzemal za neodvisnost Škotske, je uspel povečati število poslancev svoje stranke v britanskem parlamentu, čeprav je njihov vpliv na celotno britansko politiko še vedno majhen, saj Škoti predstavljajo samo okoli osem odstotkov prebivalstva Velike Britanije. Vendar je bila po zmagi laburistov in Tonya Blaira leta 1997 v državi izpeljana reforma, ki je dala več pooblastil lokalnim oblastem. O večji avtonomiji Škotske je bil organiziran tudi referendum, na katerem so Škoti potrdili reformo in dobili lokalni škotski parlament in vlado.

Alex Salmond je ob začetku kampanje za neodvisnost Škotske izrazil prepričanje, da bo Škotska že kmalu, še posebej pa v primeru, če bo zahtevo za referendum o neodvisnosti podprlo milijon Škotov s svojimi podpisi, postala neodvisna država. »Če zberemo milijon podpisov, potem bomo dosegli tudi neodvisno Škotsko. Želim si, da Škotska postane neodvisna, ne zato, ker bi mislil, da smo mi boljši kot katerakoli druga država, pač pa zato, ker vem, da smo enako dobri kot katerakoli druga država. In tako kot v primeru teh drugih narodov, morajo biti naša prihodnost, naši viri in naš uspeh v naših rokah,« je dejal Salmond pred okoli 500 znanimi podporniki neodvisnosti, med katerimi so tudi znane javne osebnosti in igralci, kot na primer nekdanji agent 007 Sean Connery, junak iz filma X-Men Alan Cumming ter hollywoodski igralec Brian Cox.

Neodvisna Škotska bi v nekaj letih lahko postala resničnost. Po oceni številnih analitikov pa to ni samo rezultat procesov v sami Veliki Britaniji, pač pa tudi procesov v Evropski Uniji, kjer si vse več pokrajin in narodov prizadeva za odcepitve. V Evropi so najbolj znani primeri Katalonije, Sardinije pa tudi Benečije in nekaterih drugih regij. Sedanji premier britanske vlade Cameron si sicer ne želi ostati zabeležen kot predsednik vlade, v čigar mandatu je Velika Britanija postala nekdanja država, vendar mu politične razmere niso posebej naklonjene.

Politični pretres pa ima že nekatere ekonomske posledice. Bogataši v zadnjem času vse bolj neradi kupujejo zelo drage nepremičnine na Škotskem, predvsem zaradi nejasnosti glede političnih sprememb v prihodnjih letih. Zadnji podatki o prodaji nepremičnin v Veliki Britaniji namreč kažejo, da se je število nepremičnin, ki so bile prodane s ceno nad dva milijona funtov, od lanskih 22 zmanjšalo na samo 7 v letu 2012. Kupci nepremičnin so ob tem še lani za dražje in večje nepremičnine na Škotskem porabili 86 milijonov funtov, letos pa samo 21 milijonov funtov. Pada tudi prodaja nepremičnin nad enim milijonom funtov. Lani so jih v prvi polovici leta prodali 64, letos pa v enakem obdobju samo 48. V nasprotju s tem pa cene na londonskem trgu nepremičnin rastejo v nebo. Samo v prvih treh mesecih letos so namreč prodali več kot 100 nepremičnin, vrednih več kot 5 milijonov funtov.

Jamie MacNab, partnerica nepremičninske agencije Savills iz Edinburga, ene od največjih nepremičninskih agencij, ki je predstavila podatke o prodaji, ocenjuje, da je danes težko prodati podeželsko hišo. »To nam pripovedujejo sami kupci. Čakajo, da se bo glasovanje končalo in da šele nato odločijo o nakupu nepremičnine. Najpomembnejši faktor je gospodarstvo, toda v določenih okoliščinah na to vpliva tudi negotovost glede neodvisnosti in to preprečuje kupcem iz Anglije in prekomorskih dežel, da bi investirali v škotske nepremičnine.«

John Coleman, ki je partner iz agencije Smiths Gore na podoben način ocenjuje položaj na trgu: »Če postanemo neodvisni, se moramo vprašati, ali bo Škotska še naprej varen pristan za nepremičnine, tako kot je sedaj. Investitorji iz prekomorskih dežel gredo naprej v London in nato odidejo še v Škotsko, pa naj bo zato, da bi kupili grad, ali pa zaradi jadranja in športa. Pripravljeni so investirati denar, pa čeprav so tukaj samo štiri tedne v letu. Vendar pa tega ne bodo storili, če bodo mislili, da bo vrednost njihovih nepremičnin do leta 2014 prepolovljena. Ne želijo investirati 7,5 milijona funtov, da bi izvedeli, da je to kar so kupili vredno samo 3 milijone. Ne vedo niti tega, ali bo Škotska v Evropski Uniji in kakšno valuto bo imela.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.