Sporna uporaba kasetnih bomb v Siriji

Iz Sirije prihaja vse več poročil o tem, da vojska proti upornikom uporablja ruske kasetne bombe, ki jih po Konvenciji o prepovedi kasetnega streliva ne bi smeli uporabljati

Poročila o sirski uporabi kasetnih bomb se vrstijo neposredno po tem, ko je Turčija zaradi domnevno sporne “komunikacijske opreme” prestregla sirsko vojaško letalo, zaradi česar je najprej Sirija zaprla svoj zračni prostor za turška letala, nato pa je še Turčija svoj zračni prostor zaprla tudi za sirska letala. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da je sirsko potniško letalo, ki ga je turška vojska v sredo prisilila k pristanku na letališču v Ankari, prevažalo vojaško opremo ruskega proizvajalca in strelivo, namenjeno sirski vojski. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v petek v prvem odzivu na turške očitke zatrdil, da je letalo prevažalo rusko opremo za radarske postaje, kar je bil zakonit tovor v skladu z mednarodnim pravom.

V zvezi z uporabo kasetnega streliva se je oglasila predvsem organizacija Human Rights Watch, ki je na spletu pokazala posnetke uporabe kasetnega streliva oziroma kasetnih bomb “sovjetske izdelave” v področjih, naseljenih s civilnim prebivalstvom. Sirska vojska naj bi to orožje pričela uporabljati zato, da bi z njim izničila napredovanje upornikov ob glavni avtocesti, ki poteka od severa do juga države. Letala sirske vojske naj bi tako bombardirala naseljena mesta v pokrajini Idlibu, v mestih Homs in Alep ter pokrajini Latakiji izven Damaska. Do teh obtožb je prišlo prav v času, ko poskušajo sile sirskega predsednika Asada preprečiti utrditev upornikov v pokrajini Idlib, kjer so uporniki obkolili vojašnico z nekaj sto vojaki v Urum al-Sughri. Uporniki so namreč napadli oklepno enoto, ki je bila poslana iz Alepa v smeri obkoljene vojašnice. Nato je sirska vojska uporabila kasetno orožje. Po podatkih organizacije Human Rights Watch so na ostankih kaset našli oznake iz časov Sovjetske zveze, vendar na podlagi tega ni mogoče sklepati, kdaj je bilo orožje sirski vojski tudi poslano. Kasetne bombe se v zraku razpršijo in izvržejo večje število manjših bomb, ki eksplodirajo šele čez čas ali pa ob dotiku. Pogosto jih najdejo tudi otroci, ki se ne zavedajo nevarnosti tega zahrbtnega orožja.

tUj0ocH87EU

Sirska uporaba kasetnih bomb je sporna predvsem v območjih, kjer živio civilisti, prav zaradi posledic tega orožja, ki ne razločuje med civilisti in vojaki in je zato “nediskriminatorna”.

"Sirsko nespoštovanje civilistov je vse preveč očitno v njeni zračni kampanji, ki sedaj vključuje tudi metanje kasetnih bomb na naseljena območja,” je ocenil Steve Goose, direktor za področje orožja organizacije Human Rights Watch. "Kasetne bombe so prepovedane v večini držav in Sirija bi morala takoj prenehati uporabljati orožje, ki lahko ubija in rani še dolga leta po uporabi,” ocenjuje Steve Goose.

Vendar pa Sirija, kar je večina medijev in predstavnikov HRW ob tem poročanju pozabila povedati, formalno ni prekršila nobene mednarodne konvencije, ki bi se nanašala na to orožje in na Sirijo, preprosto zaradi tega, ker omenjena konvencija zavezuje samo njene podpisnice. Med njimi je na primer tudi Slovenija. Vendar nekatere večje države, na primer Rusija, Kitajska in ZDA niso podpisale omenjene konvencije, prav tako pa je ni podpisala nit Sirija. Sirija torej lahko uporablja to orožje, toda pod pogojem, da ga res uporablja samo proti vojaškim ciljem. Če so območja, ki jih je Sirija bombardirala, prazna in v njih ni civilistov ali pa so tam samo uporniki, potem Sirija to orožje lahko uporablja. Vendar je seveda res, da gre še vedno za nehumano obliko orožja, katerega uporaba je v svetu vse manj sprejemljiva. A se je potrebno zavedati, da se uporaba tega orožja pogosto označuje kot kršitev mednarodnega prava tudi zaradi propagandnih učinkov, pogosto pa se pri kritikah držav zaradi uporabe kasetnih bomb uporabljajo dvojna merila. Leta 1991 je bila na primer v Sloveniji tudi JLA obtožena za nediskriminatorno in nezakonito uporabo tega orožja, čeprav je kasneje Jelko Kacin za slovenske medije priznal, da so bile te obtožbe izrečene zaradi očrnitve nasprotnika, ki ga je bilo potrebno “potisniti čez rob”. Podoben je bil primer ZRJ, kjer so sile Nata redno uporabljale kasetne bombe v naseljenih območjih, na primer v Nišu, zaradi katerih je umrlo več deset civilistov. Vendar je te primere Nato opravičeval za “nujno obstransko škodo” in nikoli niso obveljali za nesporno kršitev mednarodnega prava. Še danes naj bi bilo v Srbiji 290 lokacij, na katerih ležijo Natove kasetne bombe, ki so tudi letos povzročile več smrtnih žrtev in najmanj 110 sumljivih območij. Vendar so na tožilstvu Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo zavrnili celo preiskavo o tem, ali bi takšno ravnanje lahko predstavljalo kršitev mednarodnega prava. Res pa je, da je organizacija HRW v tem primeru enako kot danes v primeru Sirije kritizirala tudi to odločitev Haaškega tožilstva (ICTY) in tudi samo Natovo uporabo kasetnih bomb.

Ta problem je pereč tudi v JV Evropi. V Oslu je na primer nedavno potekala pregledna konferenca držav članic konvencije o prepovedi kasetnega streliva, ki se je kot opazovalka udeležuje tudi ITF, Ustanova za krepitev človekove varnosti. Konvencije v Oslu se je udeležilo 111 držav, med njimi 75 podpisnic in 36 držav, ki konvencije še niso ratificirale. Ustanova ITF je ob tej priložnosti predstavila projekte odstranjevanja kasetnega streliva na območju Jugovzhodne Evrope in v Libanonu.

ITF projekte odstranjevanja in uničevanja kasetnega streliva od leta 2000 sicer izvaja v Albaniji, BiH, na Hrvaškem, v Črni gori, Srbiji, na Kosovu in od leta 2010 tudi v Libanonu. ITF je do sedaj s pomočjo donatorjev pregledal in očistil skupaj 10,54 kvadratnega kilometra ozemlja. V državah JV Evrope je bilo največ ozemlja očiščenega v Srbiji, največje število projektov povezanih z odstranjevanjem kasetnega streliva pa so izpeljali v Albaniji. Konvencija o prepovedi kasetnega streliva je bila sprejeta leta 2008, od leta 2010 pa je postala mednarodno zavezujoča – in to za države, ki so jo seveda podpisale. Konvencija prepoveduje uporabo, skladiščenje, izdelavo in transport kasetnega streliva, konvencija pa se prav tako dotika skrbi za žrtve, odstranjevanja na onesnaženih območij in uničevanja zalog.