Grško-nemško sprenevedanje

Kljub gospodarski krizi in varčevanju in nemških zahtevah po zmanjšanju socialnih izdatkov, Grčija še naprej ostaja velik kupec nemškega orožja

Leto dni po sprejetju prelomnih varčevalnih ukrepov evropske »trojke«, ki naj bi popravili položaj Grčije, vse bolj kaže, da se kriza poglablja in da Grčija ne bo uspela uresničiti predvidenih načrtov. Grčija tako po podatkih inšpektorjev MMF-a ne bo uspela zmanjšati svojega deficita v predvidenem roku. Pred letom dni so namreč po mesecu intenzivnih pogajanj vodilni evropski politiki poskusili najti rešitev za dolžniško krizo, ki jo je nemška kanclerka Angela Merkel imenovala »najhujša kriza od konca druge svetovne vojne«. Spreli so dogovor o odpisu polovice grških dolgov ki so tedaj znašali 160 odstotkov grškega BDP-ja. Vendar po oceni strokovnjakov IMF-a Grčija ne bo uspela doseči začrtanih ciljev iz dogovora v okviru EU in prav tako ne obveznosti, ki jih je sprejela ob takratni zadolžitvi IMF-a.

Pravzaprav je v vse več držav v podobnem položaju kot Grčija, pri tem pa najbolj skrbi predvsem velika nezaposlenost mladih v Španiji, ob slabi likvidnosti španskih, irskih in portugalskih bank in evropskih ukrepih, ki samo »kupujejo čas« in breme krize prenašajo na naslednja leta. Vendar se kljub tej krizi Grčija še zmeraj obnaša drugače, kakor bi lahko pričakovali glede na klasično ekonomsko teorijo stroškov, ki jo povzema znana dilema o »proizvodnji masla ali topov«. Povedano preprosto – država, ki vloži več sredstev v proizvodnjo »topov« lahko proizvede manj »masla« ali hrane in obratno. Vse to velja seveda tudi za nakupe – več denarja za vojsko zmeraj pomeni tudi manj denarja za druge nujne potrebščine ljudi. 

Vendar se dogaja nekaj nenavadnega. Poročilo IMF-a o Grčiji namreč navaja še en zanimiv podatek – da je namreč Grčija še naprej ena od največjih uvoznic vojaške opreme na svetu, v tej opremi pa prevladuje prav nemško orožje. Proračun za vojsko se v Grčiji namreč ne zmanjšuje in je po zmanjšanju številnih socialnih dajatev leta 2011 dosegel celo 7 milijard evrov. Od leta 2002 do leta 2006 je bila Grčija četrti največji uvoznik vojaške opreme na svetu, medtem ko je danes, kljub krizi, še zmeraj na visokem desetem mestu in za orožje porabi 3 odstotke državnega bruto družbenega produkta, kar je približno dvakrat več od katerekoli druge članice EU, medtem ko v primerjavi s članicami zveze NATO samo ZDA v primerjavi z Grčijo porabijo več denarja. In to kljub temu, da bo večina evropskih držav v naslednjih letih zmanjšala svoje izdatke za vojsko. Ob tem proces kupovanja orožja ostaja v Grčiji še naprej precej netransparenten, o čemer govori tudi primer bivšega obrambnega ministra Grčije Apostolosa Tsochatzopoulosa, ki je trenutno v zaporu zaradi obtožb o prevarah in poneverbah..

Veliki izdatki za vojaški proračun se v Grčiji utemeljujejo zaradi dolgotrajnih napetosti med Grčijo in Turčijo, ki sta sicer obe članici zveze NATO. Po turški invaziji na Ciper leta 1974 je Grčija na vojsko do danes porabila približno 216 milijard evrov. »Grčija še naprej ocenjuje, da je Turčija zanjo potencialna nevarnost. Imeti moramo močno vojsko, da bi to nevarnost zmanjšali na minimum," ocenjuje Thanos Dokos, glavni direktor Fonda za evropsko in zunanjo politiko. Pri tem pa bo imela največji dobiček od prodaje orožja Grčiji prav njena največja upnica – Nemčija. Po nemškem poročilu o izvozu orožja »Rüstungsexportbericht 2010«, je namreč Grčija po Portugalski največji uvoznik nemškega orožja, ki ji nemška industrija proda 15 odstotkov svojega izvoza. Za primerjavo: v proračunu za leto 2012 je Grčija pristala na 9-odstotno zmanjšanje socialnih dajatev, s čemer bo privarčevala 2 milijardi evrov, vendar bo istočasno povečala prispevek zvezi NATO za 50 odstotkov, na 60 milijonov dolarjev. Vojaški proračun v letu 2012 se bo ob tem, po padcu za samo 0,2 odstotka v letu 2010 v letu 2012 povečal za 18,2 odstotka v letu 2012 oziroma za 1,3 milijarde evra. Prav zato tudi v Nemčiji že kritizirajo lastno vlado zaradi dvoličnosti, saj je Nemčija največji zagovornik za uvajanje ukrepov varčevanja v Grčiji, zaradi katerih hudo trpijo najbolj revni sloji prebivalstva, ob tem pa sama ostaja največji izvoznik orožja v Grčijo. »V Berlinu takrat ko razmišljajo o proračunskih rezih, najprej pomislijo na zmanjšanje socialnih dajatvah, jaz kot pripadnica Zelenih pa v tem primeru najprej pomislim na zmanjšanje obrambnega proračuna. Iz moje točke gledanja ni opravičila, da Grčija še naprej troši denar za vojaško opremo. Toda ta izvoz je zaslužek za Nemčijo, tam so tudi interesi zveze NATO, tako da na tem samo delajo in o tem ne govorijo preveč,« pravi Franziska Brantner, poslanka nemškega Bundenstaga. Analitiki ocenjujejo, da bi Grčija z zmanjšanjem proračuna na raven, ki je podobna drugim državam članicam EU lahko privarčevala 150 milijard evrov, kar je več kot zadnji paket MMF-a.