Grčija: Aretacija neprijetne resnice

V Grčiji so aretirali novinarja, ki je razkril davčne utaje grške politične in gospodarske elite

Grška policija je aretirala enega od najbolj znanih novinarjev v državi ter lastnika in urednika internetne strani Hot Doc in to zaradi objave liste »Lagarde«, ki vsebuje več kot 2059 imen grških državljanov, ki imajo skrite račune v švicarskih bankah – in se s tem izogibajo plačilu davkov v lastni državi. Kostasa Vaxevanisa, lastnika strani Hot Doc so aretirali kar med intervjujem, ki ga je imel za neko radijsko postajo. »Pravkar vstopajo v mojo hišo na čelu s s tožilcem. Odvzemajo mi prostost. Povejte to naprej svetu,« je v svojem zadnjem tvitu zapisal Vaxevanis ob aretaciji.

Danes bo zaslišan na sodišču zaradi kršitve zasebnosti, ker je razkril podatke o osebah, ki so lastniki švicarskih tajnih računov. Podatki segajo večinoma od leta 2007 pa vse do danes. »Namesto da bi aretirali tiste, ki se izogibajo plačilu davkov, in ministre, ki so imeli ta spisek v svojih rokah, poskušajo aretirati resnico in svobodno novinarstvo,« je dejal Vaxevanis.

Na spisku utajevalcev davkov so tudi predsednik grškega parlamenta, več zaposlenih v ministrstvu za finance ter številni poslovneži, ki imajo račune večinoma v švicarski banki HSBC. Gre za podatke, ki jih je Christine Lagarde, nekdanja francoska finančna ministrica leta 2010 (danes je direktorica IMF) predala grški vladi zaradi preprečevanja utaje davkov in kot pomoč tej državi. Novinar je pred objavo sicer zakril nekatere osebne podatke in višino posameznih vlog, vendar je povedal, da so bili na nekaterih računih tudi vsote višje od 500 milijonov evrov. Vlada v zvezi s tem problemom doslej ni storila skoraj ničesar, vendar je to vprašanje znova postalo »vroče«, saj bo parlament kmalu znova glasoval o novem 13,5 milijarde vrednem »varčevalnem posojilu«, pred katerim pa evropska trojka od Grčije zahteva sprejem več kot 150 nujnih ukrepov.

Nekdanji grški predsednik vlade George Papandreou je že zanikal, da bi bil obveščen o tem spisku utajevalcev davkov, vendar pa je član stranke Syriza zatrdil, da je Papandreu organiziral srečanje z direktorjem ženevske podružnice banke HSBC, ko je bil na mestu položaja predsednika vlade. Nekdanji finančni minister George Papaconstantinou je prejšnji teden dejal, da je zahteval ukrepanje zoper okoli 20 grških državljanov, ki so imeli na teh računih največje zneske, takoj, ko je od oddelka policije, ki se ukvarja s finančnimi prevarami, prejel seznam. A so mu svetovalci finančnega ministrstva povedali, da bi uporaba tega seznama kot dokaza lahko bila problematična, ker gre za dokument, ki je bil pridobljen nezakonito oziroma ob pomoči zaposlenega v banki HSBC. Po drugi strani pa mednarodni upniki od grških oblasti vztrajno zahtevajo, da naj pred prejemom dodatnih paketov finančne pomoči uredijo svojo zakonodajo in dosežejo finančno disciplino glede plačevanja davkov. Internetna stran Hot Doc ni trdila, da je v švicarskih bankah zbran denar grških državljanov problematičen zato, ker bi izviral iz pranja denarja, pač pa je problematizirala samo neplačevanje davkov na teh računih.

Oglasil se je tudi predsednik parlamenta iz stranke Nova demokracija, ki jo vodi predsednik vlade. Giorgius Voulgarakis je obtožbe na svoj račun označil kot »žalitve«, vendar v Hot Doc trdijo, da njegova sredstva v banko HSBC na davčnih napovedih niso zajeta. Yanis Varoufakis, profesor gospodarstva na univerzi v Atenah pozarja, da je največji problem države prav to, da korupcija vladajoče elite še zmeraj ni pod drobnogledom javnosti. »Velik problem z izogibanjem plačila davkov v Grčiji je prav v tem, da je to eden od razlogov, zaradi katerega je Grčija mednarodno predstavljena kot koruptivna država. Grki, ki plačujejo svoje davke, ki trdo delajo in trpij,o pa so besni zaradi tega, kako se v mednarodni skupnosti gleda na njih. Nesporno dejstvo je, da so v zadnjih 30. ali 40. letih bogati v Grčiji uživali neko vrsto davčne imunitete. Pravzaprav niso utajevalci davkov, so preprosto imuni na davke zaradi tesnih odnosov s politiki, ki sprejemajo takšne zakone, ki jim omogočajo imuniteto pred davki. V zadnjih treh letih, ko so bili v državi uvedeni ostri davčni ukrepi, večina delavcev ni imela nobene druge možnosti, kot plačevanje davkov. Sedaj pa politiki vladajočih strank upirajo svoje moralizirajoče prste v revne člane grške družbe in pravijo, 'glejte, vi niste plačevali svojih davkov, vi ste utajevalci davkov in to je razlog, da smo v tako obupnem stanju.' Toda sedaj prihajamo do prave resnice o izogibanju plačevanja davkov, to pa je, da se to izogibanje izvaja na zelo prebrisan način že 30. ali 40. let in to se seveda nazorno vidi na takšnem spisku,« je ocenil grški profesor gospodarstva.