Proračunski boj EU

V EU se vse bolj zaostruje spopad v zvezi s prihodnjim proračunom EU, že danes pa je očitno, da bi največje žrtve zmanjšanja proračuna lahko bili predvsem študentje in raziskovalci

V EU se vse bolj zaostruje spopad med različnimi interesnimi skupinami ter Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in političnim razredom, ki vodi države članice EU. Gre predvsem za vprašanje, ali bo evropski proračun v letih 2014-2020 zamrznjen, povečan ali celo zmanjšan glede na sedanjo raven. Petnajst držav podpira predlog Evropske komisije o povečanju proračuna, Velika Britanija grozi z vetom in želi zamrznitev proračuna, šest držav na čelu z Nemčijo pa želi zmanjšanje proračuna na en odstotek bruto družbenega produkta. Pri tem naj bi največji varčevalni ukrepi prizadeli predvsem študente in raziskovalce v vseh državah EU.

Evropska komisija je namreč zavrnila predlog Cipra, predsedujoče države EU, da bi se proračun EU zmanjšal za 50 milijard evrov od predvidene vsote 1033 milijarde evrov investicij, ki jih je sicer predlagala Evropska komisija. Čeprav ta vsota predstavlja samo dva odstotka vsote nacionalnih proračunov držav članic nekatere države, kot je na primer Velika Britanija vztrajajo na proračunskem zmanjšanju v višini 200 milijard evrov, medtem ko druge države, na primer Nemčija zahtevajo, da proračun EU znaša odstotek bruto družbenega proizvoda držav članic, kar bi pomenilo zmanjšanje proračuna za 130 milijard evrov v naslednjem proračunskem obdobju EU.

Ideje držav so različne: Ciper je želel »privarčevati« pri subvencijah za zagon gospodarske rasti in pomoči najrevnejšim regijam, Švedska vztraja pri zmanjšanju subvencij za kmetijstvo v višini 150 milijard evrov, temu pa ostro nasprotuje Francija, saj bi to zelo prizadelo njen kmetijski sektor. Nizozemska želi zmanjšanje proračuna za okoli 100 milijard evrov, vendar se še ni opredelila glede posameznih postavk. Kakšen bo rezultat razprave na sestanku ministrov za evropske zadeve članic 20. novembra in posebnega vrha EU med 22. in 23. novembra najbolj skrbi znanstvenike. Po ciprskem predlogu bi lahko bil najbolj na »udaru« proračunskega varčevanja predvsem študentski program za izmenjavo študentov Erasmus, kot tudi številni znanstveni evropski programi, na primer GMES, ki razvija evropske kapacitete za opazovanje Zemlje, INTER, ki se ukvarja z raziskovanjem jedrske fuzije, ter evropski satelitski program Galileo.

Da bi evropske voditelje spomnili na pomen znanosti pri dosedanjem in prihodnjem razvoju Evrope, je zato 44 evropskih Nobelovih nagrajencev ter dobitnikov Fieldsonove medalje za matematiko članicam unije poslalo odprto pismo, v katerem države članice prosijo, naj ne zmanjšujejo sredstev, predvidenih za znanost in raziskovanje. Do sedaj je peticijo podprlo že več kot 103.000 znanstvenikov v državah članicah EU. Wolfgang Eppenschwandtner, koordinator Iniciative za znanost v Evropi, ki je predlagala peticijo, za časnik Nature opozarja na nevaren trend zmanjševanja izdatkov za znanost. ”Znanost nam lahko da odgovore na vprašanja glede perečih problemov našega časa: novih načinov pridobivanja energije, novih načinov proizvodnje in izdelkov, izboljšanega razumevanja, o tem kako delujejo družbe in kako jih lahko naredimo boljše. Preoblikovanje tega znanja v inovativne nove proizvode, usluge in industrijo je edini način, ki bi Evropi dal razvojno prednost v današnjem hitro spreminjajočem se svetu,” opozarja nobelovec. In čeprav je vse bolj evroskeptični London na strani držav, ki si želijo zamrznitve proračuna EU, je peticijo, ki zahteva, naj se ne znižuje vlaganj v znanosti, podpisalo tudi več kot deset odstotkov podpisnikov iz Velike Britanije. Po drugi strani pa namestnik britanskega predsednika vlade in vodja Liberalnih demokratov Nick Clegg opozarja, da bi sedanja kriza lahko Veliko Britanijo “potisnila iz Evropske Unije”, če z ostalimi državami EU ne najde skupnega jezika, saj je kljub predlogu Davida Camerona o zgolj “zamrznitvi” proračuna večina 53 poslancev v britanskem parlamentu od predsednika vlade zahtevala, da na pogajanjih z ostalimi voditelji EU vztraja na zmanjšanju proračuna EU.