Zastraševanje ameriških »žvižgačev«

Hekerju, ki je razkril strogo varovane skrivnosti podjetja Stratfor in ameriške vlade – tudi o transportu Osame bin Ladna –, v ZDA grozi dosmrtna ječa

Predkazenski postopek proti računalniškemu hekerju, znanim pod psevdonimom LulzSec bi se v ZDA lahko končal z dosmrtnim zaporom za 27-letnika iz Chicaga in to zaradi razkrivanja tajnih podatkov na računalnikih obveščevalnega podjetja Stratfor. Primer tudi jasno kaže, kaj bi se lahko zgodilo Julianu Assangu in drugim »žvižgačem«, ki razkrivajo nepravilnosti državnih ustanov, če bi prišli v roke ameriškega pravosodja.

Sodnica Loretta Preska je Jeremyu Hammondu v sodni dvorani v Manhattnu v New Yorku namreč pojasnila, da ga čaka zaporna kazen od 30 let pa vse do dosmrtne ječe in to zaradi lanskega vdora v podjetje Stratfor, v katerem delajo tudi številni nekdanji obveščevalci. Zaradi zvez z oblastjo se je podjetje lani, na vrhuncu afere WikiLeaks znašlo na udaru hekerjev skupine Anonymous.

Hammondov proces naj bi se začel šele naslednje leto, v zaporu pa je že osem mesecev. Povsem mogoče je, da se bo proces zavlekel že na začetku, saj se je izkazalo, da je soprog sodnice Preska eden od tistih, ki se štejejo za žrtve hekerskega napada, kar bi lahko vplivalo na objektivnost ocene sodnice. Hammond je namreč nezakonito pridobljene podatke o kreditnih karticah, ki jih je dobil na strežnikih Stratforja poslal na drug strežnik, za katerega pa je šele kasneje izvedel, da z njim upravlja ameriška vlada. Vlada je tako prišla do podatkov o tem, da je želel heker škodovati podjetju in državi. Vendar podatki o kreditnih karticah niso edini prekršek hekerja – državo je še bolj pretreslo dejstvo, da so hekerji objavili tudi zaupna elektronska sporočila o tem, da imajo policisti med pripadniki gibanja Okupirajmo Wall Street svoje ovaduhe ter da država namešča poseben sistem prepoznavanja obrazov, ki se imenuje Trapwire. Za Stratfor je tako nastala škoda v višini 1,750.000 dolarjev. Razkritje podatkov je bilo velik udarec za Stratfor, ki živi od analiziranja stanja mednarodnih odnosov in svetovanja številnim podjetjem in posameznikom. Sami se pogosto reklamirajo za “zasebno Cio” oziroma obveščevalno podjetje, ki ga lahko najamejo tudi posamezniki. Podjetje je sicer leta 1966 ustanovil šestdesetletni George Friedman.

Hammond je doslej edini ameriški državljan, ki mu sodijo zaradi zločinov povezanih z razkrivanjem informacij. Michael Ratner iz centra za ustavne pravice (CCR) je ocenil, da je zelo zaskrbljujoče in »pravno napačno« da Hammondu niso dopustili, da se brani s svobode. »Večja zgodba je to, kar so ti ljudje storili Jeremyu Hammondu, Bradleyu Manningu in kaj so želeli storiti Julianu Assangu in to kaže, da poskušajo kar se da strogo ukrepati proti ljudem, ki razkrivajo državne skrivnosti, oziroma 'žvižgače',« ocenjuje Ratner.

Pisma ameriške agencije Stratfor, ki so jih je ob pomoči hekerske skupine Anonymous pričeli objavljati na internetnih straneh WikiLeaksa so razkrila tudi nekatere strogo zaupne skrivnosti ameriške vlade. Stran WikiLeaks je objavila več sto od okoli 5 milijonov internih elektronskih pisem Stratfora, ki so bila poslana med julijem 2004 in decembrom 2011. Najbolj zanimive so predvsem tiste, ki se nanašajo na Al Kaido.

Najpomembnejši predstavniki Stratforja so bili namreč po informacijah, ki so jih dobili od ameriških obveščevalcev, prepričani, da vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden, ki so ga ameriški pripadniki posebnih vojaških enot ubili v Pakistanu, ni bil “pokopan v morju”, kot je trdila ameriška vlada (ki posnetkov tega domnevnega morskega pokopa nikoli ni pokazala), pač pa je bilo njegovo truplo v resnici prepeljano v ZDA. Takoj zatem, ko je namreč predsednik ZDA Barack Obama objavil, da je bil izpeljan napad na utrjeno domovanje Osame bin Ladna v Pakistanu (ki so ga pred nekaj dnevi v Abotabadu dokončno porušili), je direktor Stratforja George Friedman poslal interno elektronsko pismo, v katerem je zapisal: "Vse kaže, da smo vzeli truplo. Hvala bogu.” (“Reportedly, we took the body with us. Thank goodness.”) Na to pismo je Fred Burton, podpredsednik Stratforja, zadolžen za obveščevalne posle 25 minut kasneje odgovoril z elektronskim pismom, v katerem je zapisal, da “truplo proti Dovru vozijo z letalom CIA, nato pa ga bodo odpeljali v Vojni inštitut za patologijo v Bethesdi”. Dover v sporočilu je Dover v Delawaru, kjer je veliko ameriško vojaško letalsko oporišče, ki je od Washingtona oddaljeno okoli 175 kilometrov.

Fred Burton je bivši namestnik šefa za protiterorizem v State Departmentu, ki je bil pristojen za diplomatsko varnostno službo. V pismu, ki je bilo poslano uro zatem, je Fred Burton dodal, da bi v primeru, če bi bilo bin Ladnovo truplo res odvrženo v morje, “v kar dvomi”, vse skupaj precej “v stilu Adolfa Eichmana”. Kot je zapisal, bi namreč “mi” (varnostne službe ZDA op. avt.) želele, da “ga fotografirajo, vzamejo DNK, prstne odtise. Njegovo truplo je del kriminalne scene in ne verjamem, da bi FBI ali pravosodno ministrstvo to dopustilo.” V odgovor na to pismo je predsednik Stratfora napisal, da so Eichmana pred smrtjo na procesu vsi opazovali več mesecev in da ni bilo dvoma, da je bil to res on, ter da tega dogodka ni mogoče primerjati z nenadnim “pokopom” bin Ladna v morju, ne da bi ga kdo videl, “kar dvomim, da se je zgodilo”. Nekaj ur zatem mu je v elektronskem pismu znova odgovoril Burton: ”Truplo gre v Dover, sedaj bi že moralo biti tam.” Trdilna oblika odgovora kaže nato, da Fred Burton ni samo ugibal, pač pa je informacijo podal na podlagi svojega obveščevalnega vira. Vse to pa bi seveda lahko v precejšnji meri spodkopalo uradno ameriško stališče o tem, da je bil bin Laden pokopan v morju. Ameriške oblasti so v zvezi s tem na podlagi zahteve agencije AP razkrile nekaj elektronskih sporočil o transportu Osame bin Ladna kot paketa »Fedex-a«, še vedno pa javnosti niso dostopni video posnetki in ostali ključni podatki o likvidaciji Osame bin Ladna, ki naj bi se celo »izgubili.«