Klemen Košak

 |  Mladina 48  |  Družba

Medijski lov na pedofile

Pasti civilnega nastavljanja vabe kriminalcem

Kdo je na drugi strani interneta?

Kdo je na drugi strani interneta?
© Profimedia

Na uredništvo televizijske informativne oddaje Svet na Kanalu A se je pred časom obrnilo več staršev, ki so jih otroci opozorili, da na nekaterih spletnih forumih v stik z njimi stopajo odrasli moški. Novinarka se je prijavila na enega od forumov, se predstavila kot trinajstletnica in v pol ure je z njo v stik stopilo več kot dvajset anonimnežev, ki so takoj omenjali spolne odnose in jo prosili, naj vklopi spletno kamero, pojasnjuje odgovorni urednik Sveta Gregor Trebušak. Da bi opozorili na problem, so tisti dan objavili prispevek o tem. Naslednji dan je domnevni pedofil novinarki »trinajstletnici« predlagal, da bi se čez pol ure srečala, in »potem smo šli tja s kamero iz čistega prepričanja, da ne bo prišel tako hitro, ker če bi, bi to pomenilo, da res živimo v grozni državi,« pravi Trebušak. Ker je prišel, so ga posneli in posnetek, na katerem so njegov obraz zakrili, objavili.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 48  |  Družba

Kdo je na drugi strani interneta?

Kdo je na drugi strani interneta?
© Profimedia

Na uredništvo televizijske informativne oddaje Svet na Kanalu A se je pred časom obrnilo več staršev, ki so jih otroci opozorili, da na nekaterih spletnih forumih v stik z njimi stopajo odrasli moški. Novinarka se je prijavila na enega od forumov, se predstavila kot trinajstletnica in v pol ure je z njo v stik stopilo več kot dvajset anonimnežev, ki so takoj omenjali spolne odnose in jo prosili, naj vklopi spletno kamero, pojasnjuje odgovorni urednik Sveta Gregor Trebušak. Da bi opozorili na problem, so tisti dan objavili prispevek o tem. Naslednji dan je domnevni pedofil novinarki »trinajstletnici« predlagal, da bi se čez pol ure srečala, in »potem smo šli tja s kamero iz čistega prepričanja, da ne bo prišel tako hitro, ker če bi, bi to pomenilo, da res živimo v grozni državi,« pravi Trebušak. Ker je prišel, so ga posneli in posnetek, na katerem so njegov obraz zakrili, objavili.

Policisti naj bi bili novinarjem rekli, da je dovolj dokazov, da se oseba takoj zapre, česar policija uradno ne more potrditi, saj še izvaja predkazenski postopek. Če obstajajo zadostni dokazi za obsodbo, so obstajali, še preden so se novinarji z domnevnim storilcem sestali in ga posneli. Že nagovarjanje osebe, mlajše od petnajst let, prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij za srečanje z namenom, da bi z njo spolno občevali, je kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo, nič manjšo, kot bi bila, če bi srečanje res potekalo. Lahko pa srečanje pomeni nevarnost za vse udeležene.

Civilni pregon domnevnih kriminalcev skriva tudi druge pasti. »Lahko, da so novinarji v konkretnem primeru pomagali policiji, ampak nikakor ne sme postati splošna praksa, da bodo ljudje provocirali kriminalne dejavnosti z namenom, da jih nato prijavijo. Nekdo, tudi novinar, lahko v dobri veri pride do nekega pomembnega odkritja, ki kaže na kaznivo dejanje, a zaradi načina, kako je prišel do informacije, ta na sodišču morda ne bo upoštevana. To je najslabša možnost,« opozarja profesorica na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Katja Filipčič.

Razumljivo je, ljudje pedofilijo obsojajo brez zadržkov, saj gre za zavrženo dejanje, za zlorabo nekoga, ki se ni sposoben braniti, še dodaja. »Prav je, da je javnost ogorčena, ampak moramo se zavedati, da to lahko privede do hudih posledic, ne samo v konkretnih primerih, ampak tudi do slabe zakonodaje,« svari Filipčičeva. Kmalu po televizijskem prispevku so se na družabnem omrežju Facebook res pojavili pozivi k objavi identitete moškega in k sprejetju strožje protipedofilske zakonodaje. »Govoriti, da imajo tudi pedofili pravice, je že vnaprej obsojeno na javno zgražanje, a ravno to, da ima vsak človek temeljne pravice, je bistvo demokracije in pravne države,« trdi profesorica. Dolžnost staršev je, da otroke seznanijo z vsemi nevarnostmi spleta in s tem, kako ravnati, ko naletijo nanje. Dolžnost državljanov pa je, da prijavljajo sume kaznivih dejanj, tudi ko ne poznajo konkretnega domnevnega kriminalca, ampak zgolj pot, kako ga je mogoče razkriti. Naša dolžnost je seveda tudi, da od policije zahtevamo, da kriminal učinkovito preganja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.