Val zahtev za odcepitev v ZDA

V vseh ameriških državah je v teku podpisovanje peticij za odcepitev od ZDA.

Takoj po ponovni izvolitvi ameriškega predsednika Baracka Obame so v vseh ameriških državah državljani pričeli z zbiranjem podpisov – za odcepitev njihovih držav od ZDA. Pravica do samoodločbe, na katero se ZDA sicer pogosto sklicujejo ob svojih intervencijah v svetu, se je tako znova vrnila domov. ZDA so seveda federacija in ne nekakšna zveza držav ali konfederacija in odcepitev posameznih držav po mnenju številnih ustavnih pravnikov v ZDA načeloma sploh ni mogoča. Prav tako tudi ni zelo verjetno, da bi število podpisnikov petice res lahko že kmalu sprožilo referendume za odcepitev.

Vendar pa naraščanje zahtev za odcepitev kaže na naraščanje nezadovoljstva v samih ZDA, saj je bilo v zadnjem času, po izvolitvi Baracka Obame v vseh petdesetih državah sproženih več kot 65 peticij, ki naj bi že presegle število 700.000 podpisnikov. Poleg tega odcepitev – pa čeprav bi bile »nezakonite« - pogosto ni mogoče razveljaviti, če se pokažejo kot učinkovite in jih na koncu prizna večina drugih držav na svetu, pri čemer pa je najpomembnejše prav priznanje matice, oziroma tistega dela preostanka države, od katerega se deli države odcepljajo. Brez priznanja matične države namreč na sedanji stopnji razvoja mednarodnih odnosov in mednarodnega prava in v sedanjem sistemu OZN (še) ni mogoče doseči, da bi bila neka enostranska odcepitev sprejeta za zakonito. Edini primer uspešne enostranske odcepitve je primer Bangladeša, vendar je tudi v tem primeru Pakistan pred splošnim priznanjem države s sprejemom v OZN predhodno priznal novo državo.

Peticije so razvidne na strani zvezne vlade z naslovom Mi smo ljudstvo (»We are the people«), ameriška vlada pa je dolžna odgovoriti na vse tiste, pri katerih število podpisnikov preseže 25.000 v mesecu dni od predloga. Peticije, ki se trenutno podpisujejo, so seveda različne. Ena od njih na primer zahteva, da naj ameriška vlada med krščanskimi prazniki podpre krščanske manjšine po vsem svetu, druga zahteva da se razveljavi oznaka zaupnosti z Teslinih dokumentov, ki naj se izročijo Teslinemu znanstvenemu centru v Wardenclyfu, medtem ko tretja zahteva, da vlada prizna zvezni status plemenu oziroma narodom plemena Chinook. Vendar ima peticija, ki so jo v Severni Karolini sprožili devetega novembra kljub temu že dobre možnosti za to, da bo dosegla vsaj uraden odziv oblasti, saj jo je do sedaj podpisalo že več kot 29.000 ljudi. Več kot 25.000 podpisov so dosegle tudi države Alabama, Florida, Georgia, Louisiana, Tennessee in Teksas, v katerih je bilo zbranih že več kot 100.000 podpisov.

Na Floridi se pobudnik peticije sklicuje na očeta ameriške ustave Benjamina Franklina in navaja njegove besede, da »tisti, ki se odrekajo osnovnih svoboščin zato, da bi si zagotovili začasno varnost, si ne zaslužijo ne svobode in ne varnosti«. Tudi Scot E., ki se zavzema za odcepitev države Montane, poudarja, da državljani po ZDA vidijo, da sedanja »zvezna vlada državljanov ne vodi pravično in častno«. V samo dveh tednih je peticijo podpisalo 4.000 ljudi. V Teksasu, kjer projekt odcepitve vodi Teksaško nacionalistično gibanje, pa je "Micah E" iz Arlingtona zapisal, da ZDA še naprej trpijo zaradi ekonomskih težav, ki izhajajo nemarnosti zvezne vlade, da bi reformirala trošenje v državi in izven nje. Peticija v Severni Karolini pa se sklicuje na člen, ki pravi, da ima ljudstvo vedno pravico, da odpokliče vlado in postavi novo. Randy Dye, pobudnik peticije v Severni Karolini je za televizijo WBTV dejal, da bi odcepitev od ZDA dala »ljudem več osebnega nadzora nad financami in vero«.

Mac McCorkle, nekdanji politični svetovalec in profesor javne politike opozarja, da bodo odcepitve postale trend v prihodnjih letih, saj ZDA vse bolj postajajo družba manjšin. »Sedaj smo v tej fazi zato, ker ljudje čutijo, da se morajo odcepiti, sicer v ZDA nikoli več ne bodo mogli uspeti.« Pri tem je najbolj zanimivo to, da se večina pravnikov v ZDA strinja z mnenjem, da so odcepitve v ZDA pravzaprav – nezakonite. Profesor Joseph Blocher opozarja zlasti na dejstvo, da je Vrhovno sodišče ZDA že leta 1869 v primeru Teksas proti Whitu odločilo, da je enostranska odcepitev neustavna. »Ne morem si predstavljati, da bi katerikoli pravnik v sodišču priznal, da ima katerakoli država pravico do enostranske odcepitve,« je prepričan Blocher. Takšnega mnenja so vsekakor tudi ameriški vrhovni sodniki. V zanimivi razpravi Briona Mcclanahana na temo, ali je odcepitev legalna, se na primer omenja pismo vrhovnega sodnika Antonina Scalie, ki je leta 2006 ocenil, da odcepitev legalno ni mogoča, ker: 1) ZDA ne bi bile stranka v postopku v primeru; 2) je bil ustavni temelj odcepitve razrešen v državljanski vojni; 3) ne obstaja pravica do odcepitve, razen tega pa Ustava ZDA jasno določa, da je ZDA država enega naroda, nedeljivega.

Tudi v odločitvi iz leta 1869 je sodnik Salmon P. Chase zapisal, da je »zveza med Teksasom in drugimi državami popolna, večna in neločljiva kakor zveza med prvotnimi državami«, poskus odcepitve Teksasa pa je obveljal za ničnega. Toda pozor: pravica do samoodločbe je medtem že postala »ius cogens«, temeljno načelo mednarodnega prava in v primeru, če bi tudi v ZDA obveljalo, da prebivalci delov ZDA ne morejo uresničevati te pravice v sedanji zvezni državi, nič ne bi moglo preprečiti tega, da se posamezne enote države kot »enote za samoodločbo« tudi dejansko odcepijo od ZDA.

Toda tudi to je seveda v resnici odvisno bolj od argumenta moči kot od moči argumentov. Do tedaj pa bodo ZDA, v skladu z nacionalnimi interesi, očitno še vzpodbujale odcepitve v državah, ki jih ne smatrajo za prijateljske, hkrati pa se zavzemale za spoštovanje ozemeljske celovitosti entitet svojih zaveznikov, hkrati pa kot nezakonito ocenjevale kakršnokoli odcepitev v samih ZDA. Vse v skladu z načelom dvojnih standardov, ker je to očitno edino načelo, na katerega se v skladu s politiko dvojnih standardov zanašajo prav vse velike sile.