Srbska policija priprla Miroslava Miškovića

Beograjska policija je danes za 48 ur priprla deset oseb, med drugim tudi lastnika Delte Holdinga Miroslava Miškovića, najbogatejšega srbskega poslovneža

Miroslav Mišković je lastnik skupine Delta, ki na petih celinah zaposluje več kot 7200 ljudi. Poleg lastnika Delta holdinga je policija priprla tudi njegovega sina Marka Miškovića, lastnika Mera investment fonda ter lastnika Nibens skupine, Mila Đuraškovića ter še sedem oseb, osumljenih zlorab v procesu privatizacije. Sporne privatizacije so sicer tudi ena od zadev, na katere Srbijo v vsakem poročilu o napredku opozarja tudi Evropska komisija. Srbski politiki so doslej že večkrat potrdili (in pokazali) da imajo zbrane številne dosjeje, toda očitno so na začetek aretacij čakali precej dolgo.

Vsi so bili privedeni v Tožilstvo za organizirani kriminal, zaradi zlorab pri privatizaciji pa Miškoviću grozi celo 17 let zapora. Da se pripravljajo aretacije, je bilo sicer v Srbiji že nekaj časa v zraku, podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić in Mišković pa sta si tudi preko medijev izmenjala celo vrsto opozoril. Tako je na primer ob omenjanju spornih privatizacij v Srbiji Vučić večkrat dejal, da »nihče ni močnejši od države«, da »Mišković ne bo zmagal« ter da »ne bo trgovine z Miškovićem« in da ga želi Mišković »vreči iz vlade«. Mišković naj bi imel precej zaslug že ob sestavi prejšnje vlade, ki naj bi imela tudi podporo zahodnih veleposlanikov v Srbiji. Mišković pa je ob aretaciji dejal, da »Vučić ne bo dočakal današnjega gostovanja v oddaji Priča na Radio Televiziji Srbije«. Policija naj bi Vučiću že prenesla grožnjo, zaradi katere naj bi bila na precej višjo raven dvignjena tudi varnost srbskega podpredsednika vlade, ki od oblikovanja nove vlade vodi aktivnosti za boj proti korupciji.

Mišković je imel v času prejšnje vlade tudi zelo dobro medijsko podporo. Iz ozadja je nadzoroval dnevni časnik Press, v katerem naj bi imel delež tudi beograjski župan in predsednik Demokratske stranke Dragan Đilas, kar je postalo najbolj opazno pred dnevi, ko je Mišković sporočil da se v skladu z predlogi vlade umika iz medijev, zaradi česar je Press tri dni po tej napovedi prenehal izhajati v tiskani obliki. Mišković je tudi lastnik in glavni financer nekdaj neodvisnega in v času Miloševiće zelo kritičnega tednika Vreme.

Sicer pa je Mišković velik del svojega premoženja že pred časom prenesel na Ciper, kjer se je nekaj časa tudi skriva. Njegovo ciprsko podjetje Hemslade naj bi namreč s spornimi privatizacijami pridobilo kar 2,2 milijarde evrov. Miroslav Mišković je bil doslej že dvakrat zaslišan, tokrat pa je prvič priprt. Preiskovalce najbolj zanima skupina Nibens, zato je med pridržanimi na zaslišanju tudi njen solastnik Milo Đurašković. Preiskovalci zaslišujejo tudi Miškovićevega sina Marka, ki so mu pred nekaj dnevi preprečili, da bi pobegnil v tujino in mu odvzeli potni list. Miroslav Mišković se je s svojo Delto Holdingom zanimal tudi za nakupovalno središče v športnem kompleksu ljubljanskih Stožic, v Srbiji pa je lastnik nekaterih največjih nakupovalnih središč, predvsem Delta Cityja v Beogradu.

Med podjetja Delta Holdinga sodijo Delta Real Estate Grupa, Delta Agrar Grupa, Delta Distribucija, Delta Sport in Delta Đenerali Osiguranje, ukvarjajo pa se s kmetijstvom, proizvodnjo hrane, maloprodajo, izvozom in uvozom, zastopanjem tujih podjetij, distribucijo blaga široke potrošnje, prodajo avtomobilov, nepremičninami ter celo finančnimi storitvami in zavarovanjem. V lanskem poslovnem letu je Delta Holding zaslužil okoli 1,42 milijarde evrov, v ta znesek pa so vključeni tudi poslovni prihodki Maksi Grupe od lanske prodaje belgijski trgovski verigi Delhaize Group. Delta Holding je bil med stotimi največjimi podjetji v tako imenovani jadranski regiji (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina).

Po podatkih iz kazenske ovadbe naj bi Miroslav in Marko Mišković kot tudi Milo Đurašković od leta 2005 pa do konca leta 2010 kot solastnika v privatiziranem Podjetju za ceste Niš in preko tega podjetja kot lastniki podjetij za vzdrževanje cest Beograd, Kragujevac, Vranje, Srem put, Bačka put in drugih podjetij nezakonito pridobili lastnino vredno okoli 30 milijonov evrov. Miškovića pa ob tem zaslišujejo tudi zaradi privatizacije beograjske Luke in podjetja Delreal. Mišković je samo eden od poslovnežev v 24 primerih nezakonitih privatizacij, ki jih v svojih poročilih navaja Evropska komisija.

Po podatkih policije naj bi Marku Miškoviću od vsote 30 milijonov evrov pripadlo od 17 do 19 milijonov evrov na osnovi razlike med nakupno in prodajno ceno 41,59 odstotkov delnic PZP Niš, Milu Đuraškoviću 10 milijonov, podjetju Hemslade Miroslava Miškovića pa okoli 1,2 milijona evrov. V kazenski ovadbi se navaja, da sta skupno delovanje Mišković in Đurašković začela med letom 2005 z nakupom PZP Beograd za 23 milijonov evrov, ki jih je vplačalo podjetje Hemslade Miroslava Miškovića. Kasneje je v lastništvo PZP Niš vstopilo podjetje Mera invest s Holandskih Antilov, ki je v lastništvu Marka Miškovića in ki je v dokapitalizacijo PZP Niš vložilo devet milijonov evrov in si s tem pridobilo 48 odstotkov delnic podjetja.

Denar, ki ga je vplačalo podjetje z Antilov, je bilo uporabljeno za vračanje kredita podjetju Hemslade in denar je tako ostal v podjetjih pod nadzorom družine Mišković. Pred izstopom Miškovića iz posla s cestnimi podjetji leta 2008 je bil kredit Hemsladu vrnjen s pomočjo sposojenega denarja in to iz podjetij, ki so bila v postopku privatizacije in iz kreditov. Nato je Mera invest prodala delnice PZP Niš Nibens korporaciji, katere edini lastnik je Milo Đurašković, pred tem pa je bila njihova vrednost povečana za trikrat, kar so dosegli z vnaprej dogovorjeno prodajo 37 delnic PZP Niš vrednih okoli 3100 evrov. Te delnice je prodal Milo Đurašković, kupil pa Zoran Kaitović, to pa je bila podlaga za, da se na podlagi zanemarljive trgovine glede na število delnic in njihove vrednosti na zahtevo Delta brokerja izvede ocena posamezne vrednosti delnice na 110 evrov.

S prodajo delnic PZP Niš po tako neutemeljeno povečani vrednosti je nato Mera invest ustvarila prihodek v višini 25 milijonov evrov in pridobila poslovno zgradbo v Takovski ulici 6 v Beogradu, ki ima preko 3500 kvadratnih metrov površine. Ob tem si je Nibens korporacija sredstva za nakup delnic zagotovila s kreditom v višini 25 milijonov evrov, za odplačilo katerega so solidarno jamčila podjetja za ceste, ki se sedaj nahajajo v stečaju in s katerimi so pogodbe prekinjene. Podjetje za ceste Niš (PZP Niš) je za privatizacijo Podjetja za ceste Beograd leta 2005 vzelo kredit v višini 23 milijonov evrov od Miškovićevega podjetja s Cipra. Letna obrestna mera je bila tri odstotke, toda na koncu je podjetje vrnilo 26,5 milijonov evrov.

Predsednik srbskega parlamenta in podpredsednik Glavnega odbora Srbske napredne stranke Nebojša Stefanović je v zvezi s temi aretacijami izjavil, da je z aretacijo Miroslava Miškovića in še devetih oseb država poslala »jasno sporočilo, da ni nedotakljivih«, medtem ko je Evropska komisija sporočila, da je »ohrabrena zaradi dejanj vlade Srbije v boju proti korupciji« ter da zato, kot je dejal predstavnik za tisk evropskega komisarja Štefana Füleja, »poziva oblasti, da odločno nadaljujejo v tej smeri«.