Osemletniki s puškami

Strelski pohod v Newtownu je razkril tudi nekaj absurdov ameriške zakonodaja o orožju

Nedavni strelski pohod v ameriškem Newtownu, v katerem je življenje izgubilo tudi 20 otrok v najnižjih oddelkih osnovne šole ter šest odraslih, bo imel tudi finančne posledice. Odvetnik, ki zastopa starše enega od preživelih šestletnikov, je namreč zaradi 'psihičnih poškodb', ki jih je utrpel otrok, ki je ob napadu v osnovni šoli Sandy Hook po interfonu slišal krike, strele in jok sošolcev, od države Connecticut že zahteval 100 milijonov dolarjev odškodnine. »Gre za življenje v varnem svetu in zaščito otrok,« je dejal državni tožilec, ki bo odločal o upravičenosti tožbe.

Po navedbah iz tožbe so izobraževalni oddelek in komisar za izobraževanje krivi, ker niso preprečili 'predvidljive škode', do škodnega dogodka pa naj bi prišlo tudi zaradi premajhne zaščite šol. Razprave o dostopnosti orožja v ZDA, ki jih je povzročil nedavni strelski pohod v Newtownu, pa so razkrile še nekatere absurdne primere velikih lukenj v sicer že tako zelo liberalni ameriški zakonodaji, ko gre za vprašanje posedovanje orožja. Tako je bilo na primer ugotovljeno, da v večini držav nošenje orožja ni prepovedano. Položaj je takšen, da je nošenje orožja s strani oseb, ki niso lastniki orožja, dovoljeno v vseh državah, vendar pa mora oseba, ki nosi orožje, od lastnika pred tem dobiti dovoljenje za nošenje orožja. Ob tem v štirih državah – Aljaski, Arizoni, Wyomingu in Vermontu – dovoljujejo, da neka oseba lahko nosi orožje lastnika orožja tudi brez kakršnegakoli dovoljenja. To pomeni, da je na primer strelec Jared Loughner ravnal popolnoma v skladu z zakonom države vse do trenutka, ko se je odločil, da prične streljati na svoje žrtve in ko je nato ubil šest oseb in hudo ranil senatorko Gabriello Giffords.

Še posebej zanimiv je primer zvezne države Vermont, kjer je dovoljeno, da kupujejo in nosijo orožje brez dovoljenja staršev tudi osebe, ki so stare samo 16 let. V Vermontu najstniki ne morejo na kino predstave, ki imajo oznako R in prav tako ne morejo vstopiti v poklicno vojsko, lahko pa si mirno kupijo orožje in z njim odidejo na javna mesta.

Drug resen problem je razmejitev med 'lastninskimi pravicami' glede nošenja orožja in drugimi predpisi. Po poročilih pravnega centra za preprečevanja nasilja z orožjem v ZDA 17 držav, med njimi tudi Oklahoma in Florida, delodajalcem prepovedujejo, da bi svojim zaposlenim preprečili, da na delovno mesto prinesejo orožje in ali pa da ga imajo zaklenjenega v svojih vozilih, pa čeprav se ta vozila nahajajo na parkiriščih, ki so njihova lastnina. V Indiani in Severni Dakoti lahko zaposleni tožijo delodajalce zaradi škode, če jih bi spraševali o lastništvu orožja. Statut Severne Dakote delodajalcem eksplicitno prepoveduje svojim zaposlenim postavljati vprašanje o tem, ali imajo v svojih avtomobilih, parkiranih na njihovih parkiriščih morda orožje, v Georgiji pa je prepovedano zaposlenemu ob zaposlitvi postavljati pogoj, da na delovno mesto ne sme prinašati orožja.

Naslednji problem je tako imenovana 'doktrina trdnjave', v skladu s katero statuti posameznih držav dovoljujejo lastnikom nepremičnin, ki se čutijo ogroženi, da posežejo po orožju, oziroma da se ne vzdržijo uporabe smrtonosne sile. Veliko držav ta določila širi tudi na javne prostore, daleč od 'trdnjav' lastnikov orožja. Kar 34 držav dovoljuje uporabo orožja na javnih mestih, v kolikor se lastnik čuti ogroženega. Med državami obstajajo razlike. Pet držav, med katerima sta tudi Ohio in Missouri, dovoljuje uporabo orožja samo, če je ustrahovana oseba v avtu, vendar večina držav upošteva smernice ameriškega sveta za pravno izmenjavo (ALEC), ki policiji prepoveduje aretacijo ljudi, ki so uporabili orožje na javnem mestu, razen tedaj, kadar se takšne osebe ne bi odzivale na neko grožnjo, pač pa bi svoje orožje uporabile brez razloga. Ta doktrina je privedla do povečanja števila ubojev v zadnjem času. Najbolj znan je primer, ko je George Zimmerman v Sanfordu ubil Trayvona Martina, ker ga je videl kot grožnjo, čeprav Martin ni imel orožja in z Zimmermanom sploh ni komuniciral. Na koncu je bil Zimmerman obtožen uboja, vendar se še vedno lahko sklicuje na 'doktrino trdnjave', če sodniku dokaže, da se je res čutil ogroženega s strani Martina Trayvona.

Brez nadzora je tudi vprašanje odprtega javnega nošenja orožja, ki vsekakor predstavlja večjo grožnjo okolici. Petintrideset držav dovoljuje javno nošenje orožja brez posebnega dovoljenja, samo tri pa takšno ravnanje izrecno prepovedujejo. Ob tem sedeminštirideset držav ter okrožje Columbia izrecno dovoljujejo tudi odprto nošenje pušk in orožja z dolgo cevjo, medtem o samo tri države to prepovedujejo.

Še bolj nejasno je stanje na področju prodaje orožja. Zvezni zakon dovoljuje prodajo orožja z dolgo cevjo osemnajstletnikom in starejšim osebam ter pištol osebam starejšim od 21 let. Toda vsi prodajalci orožja nimajo zvezne licence in lahko zato na raznih sejmih orožje prodajajo tudi mlajšim osebam. Ob tem ima samo 20 držav določeno spodnjo mejo, ki je potrebna za posedovanje orožja z dolgo cevjo. Najpogostejša meja je 18 let, vendar je v New Yorku ta meja samo 16 let, v Montani pa 14 let, kar pomeni, da si lahko osnovnošolci še pred zaključkom zadnjega letnika kupijo pravo puško. Ob tem pa ima samo 28 držav postavljeno tudi mejo za prodajo orožja s strani nelicenciranih prodajalcev orožja, medtem ko 22 držav te meje nima, v treh državah pa minimalno število let velja samo za prodajo orožja z dolgo cevjo. Zato je v 22 državah povsem zakonito, če osemletnik na sejmu orožja kupi orožje, čeprav ga v skladu z zakonom sploh ne sme posedovati. Ob tem pa je celo v 20 državah povsem zakonito, če si osemletnik kupi in ima v svoji posesti 'pumparico' ali kakšno drugo puško z veliko prebojno močjo.

Spremeniti te absurdne zakone in navade bo zelo velik zalogaj, morda prevelik tudi za administracijo Baracka Obame.