Max Modic

 |  Politika

Virant: Janša in Janković naj odstopita!

Ugotovitve protikorupcijske komisije po mnenju Gregorja Viranta terjajo odstop Janše in Jankovića

Gregor Virant trdi, da da bodo ugotovitve gotovo imele neke politične konsekvence, vendar pa sta sedaj na potezi Janša in Janković.

Gregor Virant trdi, da da bodo ugotovitve gotovo imele neke politične konsekvence, vendar pa sta sedaj na potezi Janša in Janković.
© Borut Krajnc

Na ugotovitve protikorupcijske komisije glede premiera in predsednika SDS Janeza Janše ter prvaka PS Zorana Jankovića se je odzval tudi predsednik državnega zbora Gregor Virant. Predsednik Državljanske liste meni, da so ugotovitve tako obremenjujoče, da terjajo njun odstop z javnih funkcij. Po Virantovem mnenju je nesprejemljivo, da politika na tako visokih in odgovornih položajih ne spoštujeta zakona o poročanju o premoženju, prav tako je nezaslišano, da komisiji nista znala pojasniti izvora premoženja.

Dobro pa je, pravi Virant, da se je komisija za preprečevanje korupcije lotila preverjanja premoženjskega stanja najvišjih politikov v državi, in dodaja, da bodo ugotovitve gotovo imele neke politične konsekvence, vendar pa sta sedaj na potezi Janša in Janković. "Drugi se bomo odločali po njuni odločitvi," je dejal. Priložnost za pojasnila je bila po Virantovem mnenju pred komisijo za preprečevanje korupcije. Povedal je tudi, da če Janković in Janša ne odstopita, bo to v sedanjem času, "ko je zaupanje v politiko že tako na nizki točki, katastrofalno sporočilo".

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je v izjavi za javnost po objavi poročila o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank poudaril, da Janez Janša in Zoran Janković tudi po soočenju z očitki komisiji nista podala razumljivih in celovitih pojasnil. Komisija je zaključno poročilo soglasno sprejela na seji v ponedeljek. Za nadzor so se po Klemenčičevih besedah odločili po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je bilo premoženjsko stanje najvišjih slovenskih politikov eno osrednjih predvolilnih tem, obdobje nadzora pa je segalo od leta 2004 do danes.

Komisija za preprečevanje korupcije sicer nima zakonskih pooblastil zahtevati odgovornosti oziroma ukrepov, bodo pa ugotovitve predali pristojnim organom. Vendar kot pravi Klemenčič, ne gre le za vprašanje odgovornosti, temveč za vprašanje naše zakonodaje na tem področju, ki da je ena najslabših v Evropi. Klemenčič meni, da sta posledici poročila le dve: "Ali nas vse skupaj zaprejo, ker smo neosnovano in neutemeljeno očrnili in napadli najvišje predstavnike države, ali pa ti sprejmejo odgovornost in ustrezne ukrepe. V nasprotnem primeru za komisijo za preprečevanje korupcije, zame osebno ter za zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nima več nobenega smisla da obstajamo."

"Komisija, ki dela in živi v tej državi, ne dvomi, da bo v naslednjih dneh in tednih prišlo do bitke za interpretacijo, verjetno tudi diskreditacijo poročila, postopka in verjetno tudi posameznih ali vseh članov komisije," še pričakuje Klemenčič, ki je dodal, da so se z nekaterimi tovrstnimi težavami srečevali že v nadzornem postopku. Klemenčič je ob parafraziranju nekega ameriškega pregovora dejal: "Ko začnejo govoriti dejstva, številke na bančnih računih, preverjene informacije, prostora za politično demagogijo ne bi smelo več biti, celo v Republiki Sloveniji".

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.