Tjaša Zajc

9. 1. 2013  |  Družba

Kakšno korist bolnišnicam prinašajo prostovoljci? 

© Borut Krajnc

Jana Žura obiskuje četrti letnik Srednje zdravstvene in kemijske šole v Novem mestu. Čeprav nima zdravstvenih težav, je dvakrat na teden po pouku v novomeški bolnišnici. Že več let je prostovoljka, ki krajša čas bolnikom, se z njimi pogovarja, jim prisluhne. V novomeški bolnišnici je poleg nje še 77 drugih prostovoljcev. Kot drugod tudi tu za svojo prisotnost niso plačani, za bolnišnico ne pomenijo stroška in ji ne prinašajo neposrednega dobička. Se pa z vidika varčevalnih ukrepov postavlja več vprašanj: se bo prostovoljstvo v bolnišnicah povečalo, lahko bolnišnice z njim prihranijo in ali je bojazen, da bi bili prostovoljci izkoriščani, (ne)upravičena?

Po besedah predsednice Slovenske filantropije primarijke Anice Mikuš Kos so ponekod že ugotovili, da se prostovoljstvo tudi finančno splača. Ena izmed raziskav v Kanadi je pokazala, da vsak dolar na prostovoljca prinese nekaj manj kot sedem dolarjev prihranka. Podobnih izračunov pri nas ni, znano je le, da vsak prostovoljec na leto opravi okoli 160 ur dela.

Čeprav nekatere stvari, ki so delo osebja (npr. spremljanje bolnikov na preiskave) lahko opravljajo prostovoljci, bi moralo biti njihovo delo ločeno od dela zaposlenih. Tudi pri nas se je že dogajalo, da so morali prostovoljci kdaj opravljati delo osebja, vendar so zavodi po opozorilih to prakso opustili, pravi vodja programske enote prostovoljstva pri Slovenski filantropiji Primož Jamšek.

Doslej se z bolje urejenimi sistemi prostovoljcev lahko pohvalijo v že omenjeni splošni bolnišnici (SB) v Novem mestu, v SB Jesenice sodelujejo z 18 prostovoljci, v ljubljanskem kliničnem centru jih je 147. Med njimi je veliko študentov medicine ali drugih bodočih zdravstvenih delavcev, ki tako spoznavajo svoje bodoče delovno okolje. V tem konkurenčno prednost vidi tudi Jana Žura, ki se želi po študiju fizioterapije zaposliti v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, morda v Rehabilitacijskem centru Soča.

Prostovoljstvo torej lahko zvišuje kakovost izobraževanja zdravstvenih kadrov in s tem kakovost oskrbe, ki jo zagotavlja posamezna bolnišnica. To pa povečuje kakovost in ugled bolnišnice, kar se med drugim upošteva pri pridobivanju mednarodne akreditacije NIAHO. Z njo inštitucija izkazuje kakovostne in varne standarde, s čimer lahko privabi bolnike iz tujine. Zato je prostovoljstvo pomemben segment v bolnišnicah. Da le ne bo v času krize postalo način, da se država znebi svojih odgovornosti, je bojazen prejšnji teden izrazila Mikuš Kosova.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.