Imamo izredno stanje?

Odločba ustavnega sodišča uvaja nekakšno izredno stanje posebne vrste, v katerem je mogoče omejiti nekatere ustavne pravice

Dr. Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča

Dr. Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča
© Borut Krajnc

Ustavno sodišče je prepovedalo referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (zakon o slabi banki), češ da bi z zavrnitvijo teh zakonov nastale protiustavne posledice.

Ustavno sodišče je zapisalo, da ustavnosodna presoja dopustnosti referenduma ni omejena samo na primere, ko gre za ugotovljeno protiustavnost zakonske ureditve, ki jo je treba odpraviti. Pri presoji dopustnosti referenduma je treba upoštevati tudi druge ustavne vrednote ter glede na njihov pomen in naravo vzpostaviti merila presoje možnosti nastanka protiustavnih posledic. Te ustavne vrednote zaradi izvedbe referenduma in zavrnitve zakona na referendumu po mnenju ustavnega sodišča ne smejo ostati nezavarovane do te mere, da bi to povzročilo njihovo bistveno omejitev ali celo izvotlitev, kar bi porušilo ravnotežje ustavno varovanih vrednot. V tem primeru bi referendum proti obema zakonoma po mnenju ustavnega sodišča ogrozil pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena ustave in ustavno dolžnost države, da ustvarja možnost za zaposlovanje (66. člen ustave). Ustavno sodišče pravi, da brez ustvarjanja možnosti za učinkovito uresničevanje svobodne gospodarske pobude ni mogoče pričakovati trdnega in učinkovitega razvoja gospodarskega sistema, ki omogoča zadostna finančna sredstva, potrebna za učinkovito delovanje države pri izvrševanju njenih funkcij, tj. od funkcij državne oblasti do zagotavljanja ustavno varovanih dobrin, vključno z dostopnostjo izobraževanja (57. in 58. člen ustave), obstojem in razvojem kulturnega, znanstvenega, umetniškega življenja (59. člen ustave) ter vzpostavitvijo stabilnih sistemov na področju socialne varnosti (drugi odstavek 50. člena ustave), ki morajo zagotavljati pravico do socialne varnosti (prvi odstavek 50. člena ustave), pravico do zdravstvenega varstva (prvi in drugi odstavek 51. člena ustave) in pravice invalidov (52. člen ustave).

S tem je ustavno sodišče suspendiralo ustavno pravico do referenduma iz 90. člena ustave, češ da je ogrožena vrsta ekonomskih in socialnih pravic. Verjetno se pri tem ni zavedalo, da je v bistvu s to svojo odločitvijo opredelilo sedanje stanje kot nekakšno izredno stanje posebne vrste, v katerem je mogoče nekatere ustavne pravice omejiti. To seveda ni izredno stanje iz 92. člena ustave, ki ga državni zbor na predlog vlade razglasi tedaj, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, je pa izredno po vsebini, ker je po mnenju ustavnega sodišča ogrožena vrsta najpomembnejših ekonomskih in socialnih pravic.

Ustavno sodišče je v času ljudskih protestov omejilo institut neposredne demokracije.

Ustavno sodišče je sicer v obrazložitvi reklo, da v sedanjem položaju tudi v primeru, če bi država potrebovala mednarodno finančno pomoč, to samo po sebi še ne bi pomenilo nedopustnega ogrožanja suverenosti države. Vendar pa je zaradi sedanjega stanja, v katerem naj bi bila ogrožena vrsta ekonomskih in socialnih pravic, suspendiralo politično pravico do referenduma in v času ljudskih protestov omejilo ta institut neposredne demokracije.

Kaj če dobita idejo o omejevanju političnih pravic parlament ali vlada? V kakšni odločujoči glavi lahko zraste misel, da je mogoče zaradi varstva vseh naštetih ogroženih pravic z zakonom ali posamično v konkretnem primeru omejiti kakšno drugo politično pravico, na primer svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja (39. člen ustave) ali pravico do zbiranja in združevanja (42. člen ustave)? Ta nevarnost ni abstraktna in hipotetična, temveč je glede na dogajanja v zvezi z »izgubo« vrste podpisov za razpis referenduma in v zvezi s preverjanjem pristnosti podpisov nekaterih poslancev realna.

Te možne spremljajoče posledice svoje odločitve se ustavno sodišče očitno ni zavedalo, saj je vendarle preveč, če mu pripišemo zavestno ravnanje in zavestno ustvarjanje položaja in možnosti za omejevanje nekaterih političnih pravic, ki so v času ljudskih protestov, morebiti celo ljudske vstaje, seveda ključne za ohranjanje vsaj formalne demokracije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.