Klemen Košak

25. 1. 2013  |  Mladina 4  |  Politika

Izkoriščani kreativci

S 1. januarjem je vlada bistveno poslabšala položaj prekernih delavcev in jih dodatno davčno obremenila

Ljubljana, 23. januar 2013

Ljubljana, 23. januar 2013
© Igor Andjelić

Vlada varčuje z zniževanjem mase plač v javnem sektorju in med najbolj zavzetimi pri tem bodo morali biti v kulturi. Vladni predstavniki govorijo o petih odstotkih manj za stroške zaposlenih, predsednik sindikata kulture Glosa Doro Hvalica pa je zaznal, da bodo morali javni zavodi na področju kulture za delavce nameniti od 8,5 do 18 odstotkov manj.

»Neiznajdljivim« direktorjem zavodov je na pomoč priskočil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk ter jim v začetku januarja poslal »navodila za organizacijo dela v javnih zavodih s področja kulture v zvezi z varčevalnimi ukrepi v letu 2013«. Direktorje minister tudi spominja, da imajo možnost odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. »Seveda pa se strinjamo, da se navedeni instrument uporabi kot skrajno sredstvo,« pripominja minister. Prej lahko pri nižanju stroškov dela uporabijo pristope, kot so: delo v skrajšanem delovnem času, delo na delovnih mestih nižje zahtevnosti, ukinitev vsakršnih doplačil, financiranje posameznih zaposlitev prek razpisov, volonterska pripravništva in tako naprej. Izpraznjenih delovnih mest naj ne nadomeščajo, svetuje minister, če že, naj angažirajo zunanje sodelavce, »kjer je to finančno optimalno«.

Delodajalci imajo raje prožne

Varčevati je vlada začela že lani in število zaposlenih v javnem sektorju se je od maja do septembra zmanjšalo s 161.816 na 159.858. Najprej so odšli tisti, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev, in sodelavci, ki niso delali prek pogodb o rednem delovnem razmerju za nedoločen čas. Tako je bilo tudi v zasebnem sektorju. »V obdobju zmanjševanja povpraševanja (2008, 2009) so delodajalci nepodaljševanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pogosto uporabljali za prilagajanje števila zaposlenih,« je lani v Poročilu o razvoju zapisal Urad za makroekonomske analize in razvoj. V letih 2010 in 2011 smo dosegli skromno gospodarsko rast, a brezposelnost je še naprej naraščala. Ponovno pa se je med zaposlenimi začel povečevati delež začasno zaposlenih. Delodajalci »so se odločali za oblike začasnega zaposlovanja, ki ga lahko relativno hitro in brez stroškov zmanjšajo«, pojasnjuje UMAR.

V Sloveniji se je delež začasno zaposlenih hitro povečeval od konca devetdesetih do krize in je leta 2011 s 17,5 odstotka vseh zaposlenih za 3,3 odstotne točke presegal povprečje EU.

Prekerizacija oziroma vse večja prožnost in vse manjša varnost delovne sile je evropski, če ne celo svetovni trend, pojasnjuje sociolog dr. Primož Krašovec. Razloga sta po njegovem dva. Prvi je tisti, ki ga je navedel že Umar, torej da je prožnega delavca lažje odpustiti, ko je to potrebno. Drugi razlog je v moči sindikatov, ki jim je za zaposlene delavce uspelo obdržati velik del pravic, ki izhajajo iz njihove stalne zaposlitve. »Zato so delodajalci, kolikor so le lahko, povečali število honorarnih in neredno zaposlenih,« pove Krašovec. Ta razlog pojasnjuje, zakaj je bil trend prekerizacije v Sloveniji močnejši kot drugod. Od leta 2006 do leta 2010 se je na primer število delavcev, ki so jih posredovale agencije, potrojil na dvanajst tisoč.

V okoliščinah, ko je velik delež novih zaposlitev prekernih, je razumljivo, da je tudi med kreativnimi delavci velik delež prekernih. »Nove kulturne oblike, novi publicizem, novi mediji, splet, dizajn in tako naprej so nove industrije. Ko so se vzpostavljale, so investitorji težili k majhnim fleksibilnim podjetjem, kjer je zaposlen samo eden ali nihče,« razlaga Krašovec.

Poslabševanje

V Sloveniji je veliko umetnikov, kulturnikov, novinarjev, publicistov, prevajalcev in podobnih, ki so samozaposleni kot samostojni kulturni delavci, samostojni novinarji, samostojni podjetniki ali pa sploh nimajo statusa. A vlada je njihov položaj s spremebo davčne zakonodaje s 1. junuarjem še poslabšala.

Do letos so namreč lahko samozaposleni uveljavljali petindvajset oziroma štirideset odstotkov normiranih stroškov, od letos pa jih bodo sedemdeset odstotkov. Vendar jim spremembe davčne zakonodaje hkrati jemljejo pravico uveljavljanja davčnih olajšav – celo splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane –, zato se bo mnogim zvišala davčna osnova in so torej na slabšem kot prej. Društvo novinarjev in organizacije, ki zastopajo samozaposlene v kulturi, so izračunali, da se bo davek povečal tistim, ki zaslužijo manj kot 20 tisoč evrov, kar je večina. Tem se bo bolj splačalo voditi računovodstvo, kar pomeni, da se bodo morali posvetiti računovodstvu ali nekoga najeti za to.

Vsi pa bodo morali plačati davek na izdane račune in ne več na realizirano plačilo. Ob slabi plačilni disciplini v državi lahko to za samozaposlene, ki za poslovanje jamčijo z osebnim premoženjem, pomeni grožnjo osebnega stečaja.

Nekatere prekerne kreativne delavce bo prizadela tudi pokojninska reforma, ki uvaja plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od avtorskih in podjemnih pogodb. Letos bo prispevek znašal 8,85 odstotka bruto zneska pogodbe, prihodnje leto pa 24,35 odstotka. To sicer ne velja za avtorske honorarje samozaposlenih, velja pa za vse ostale, ki poslujejo prek avtorskih pogodb, tako za tiste, ki že sicer plačujejo v pokojninsko blagajno, kot za tiste, ki sploh ne.

Fleksibilizacija osebnosti

Morda ni bilo pravično, da se od avtorskih pogodb niso plačevali prispevki. In zagotovo bo manj težav, če bi bilo breme novega prispevka pravično razdeljeno med naročnika in izvajalca pogodbe. O tem lahko dvomimo. Vsaj v novinarstvu je pogost pojav, da delodajalec (naročnik) z delavcem (izvajalcem) sklene avtorsko pogodbo, čeprav bi se morala skleniti pogodba o rednem delovnem razmerju, saj »avtor« opravlja enako delo kot redno zaposleni sodelavci. V teh primerih pogodbe niso v korist avtorja, ampak v korist delodajalca oziroma njegovega stremljenja k čim nižjim bruto stroškom.

To je stalnica vseh prekernih oblik zaposlitve. Mnogi sicer trdijo, da nekaterim osebnostim take oblike delovnih razmerij ustrezajo, kar naj bi še posebej veljalo za kreativne delavce. Individualizem njihovih osebnosti naj bi bil tudi vzrok, da se jim ne uspe organizirano boriti za njihove pravice. Sindikat Glosa se sicer trudi s konferenco za samostojne ustvarjalce, a se jih je včlanilo malo, pravi predsednik Glose Doro Hvalica.

Prvi poskusi prekernega sindikalizma so se v svetu pojavili že v osemdesetih, vendar uspešnih še ni bilo, pojasnjuje Krašovec. »V velikih tovarnah in pisarnah je bilo veliko število delavcev vsak dan osem ur na istem kraju. Če je prišlo do neke težave in so se delavci odločili za stavko, so se samo sprehodili po objektu, nabrali ljudi in šefi so imeli velike težave. Tukaj je težje, ker veliko manj komuniciramo. Tehnologija delodajalcem omogoča, da nas atomizirajo in izigravajo enega proti drugemu. Izoliranost in razdeljenost je lastna precejšnjemu deležu sodobnega dela.«

Sociolog in član Delavsko-punkerske univerze dodaja, da razlogov za prekerna delovna razmerja ne moremo iskati v psihologiji: »Osebnost taka postane. Delavskega dela subjektivnosti oseba ne more pridobiti, dokler ne začne delati. Gre bolj za poskus opravičevanja. Vprašanje je samo, komu ta fleksibilnost koristi.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.