Klemen Košak

1. 2. 2013  |  Mladina 5  |  Politika

»Solidarni«

Sloveniji vladajo ljudje, ki želijo več vzeti najranljivejšim in več dati sebi

Nasmejani minister za delo Andrej Vizjak

Nasmejani minister za delo Andrej Vizjak
© Borut Krajnc

Prav so imeli tisti, ki so trdili, da bo imela pokojninska reforma takojšnji učinek, in to ne samo na mnenje bonitetnih agencij o naši državi. Takoj so njene učinke občutili predvsem dolgotrajno brezposelni.

V Sloveniji se lahko več kategorij prebivalcev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključi prostovoljno: študenti, suspendirani delavci, tisti, ki delajo v tujini, brezposelni … Doslej so »prostovoljci« lahko izbirali med plačevanjem 221 evrov na mesec za širši obseg pravic ali 57 evrov na mesec za ožji obseg pravic. Brezposelni so se praviloma odločali za manjši znesek in manj pravic. Za dodatnih 14 evrov na mesec so pridobili še obvezno zdravstveno zavarovanje.

Z novim pokojninskim zakonom, ki je začel veljati s 1. januarjem, vsi, ki prostovoljno plačujejo pokojninsko zavarovanje, plačujejo 186 evrov na mesec. (Samo kmetje z nizkimi dohodki ostajajo izjema in plačujejo po 118 evrov.) Zvišal se je tudi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, na 47 evrov. Če prištejemo še dodatno zdravstveno zavarovanje, se je za marsikoga mesečni strošek povečal z okoli sto na približno 260 evrov in zaradi načina izračuna bodo stroški prihodnja leta še naraščali.

Enaintridesetega decembra lani je bilo v Sloveniji prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanih 23.223 oseb. Do 21. januarja se je njihovo število zmanjšalo za 2300, do pretekle srede pa še za 1400. Ob tem Urad za makroekonomske analize in razvoj napoveduje, da bo število brezposelnih letos naraslo za skoraj deset tisoč, na 120 tisoč ljudi.

Minister za delo Andrej Vizjak se je po ostrih odzivih javnosti sestal s sindikati in obljubil, da bo kmalu pripravil mogoče rešitve. Hkrati je povedal, da »so bili doslej prispevki absolutno prenizki glede na pravico, ki je sledila iz njih«.

Taka je zdaj pravičnost v Sloveniji. Socialni transferji so prenizki in pri dodeljevanju se bolj upošteva premoženje prosilca. V nekaterih primerih morajo dediči državi vračati denar. Več se jemlje samostojnim kulturnikom, samostojnim novinarjem in tistim, ki delajo na podlagi avtorskih pogodb. Višji so stroški za komunalo in elektriko.

Hkrati ta nova pravičnost očitno pomeni več za nekatere. Ni varčevanja pri sanaciji bank ali pri dobičkonosnih gospodarskih subjektih. In tudi ne pri politikih. Poslancem se je uspelo dogovoriti, da bo država političnim strankam namenila več denarja kot doslej. Pozitivna Slovenija bo na mesec namesto 55 tisoč evrov dobila 63 tisoč, SDS 57 tisoč namesto 50 tisoč in tako naprej. Tristo tisoč evrov – toliko več bo skupaj iz letošnjega proračuna namenjeno za stranke – v primerjavi s kakšnimi drugimi stroški ni veliko, je pa recimo še enkrat več, kot je lanski rebalans proračuna strankam vzel.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.