Nas čaka monopolizacija genov?

Avstralsko zvezno sodišče je po večletnem sporu sprejelo sodbo, s katero je ameriškemu podjetju Myriad Genetics dovolilo patentirati človeški gen. Odločitev ni bila sprejeta brez polemik, saj jo številne nevladne organizacije vidijo kot korak k »monopolizaciji človeškega telesa« in njegovo spreminjanje v »blago«, kar bi lahko vplivalo tudi na prihodnje zdravstveno varstvo številnih ljudi.

Sodba  je namreč potrdila, da odstranitev posameznega gena iz človeškega telesa in njegova izolacija takšen gen spreminja v »proizvod« in »nov izdelek«, ki ga je na ta način mogoče patentirati, ne glede na dejstvo, da se enaki geni nahajajo tudi v drugih človeških telesih. S patentiranjem tega gena v Avstraliji je to podjetje dobilo ekskluzivno pravico do izvajanja testov na »patentiranem« genu, kar posledično pomeni, da bo zaradi tega patenta vsem drugim posameznikom ali podjetjem prepovedano izolirati »patentirane« gene ali izvajati teste na enakih, »patentiranih« genih. V konkretnem primeru gre za gen BRCA1, ki se lahko uporabi za napovedovanje verjetnosti raka pri ženskah in to tako, da se primerja »izolirani« in mutirani gen, ki se pridobi iz krvi pacienta. V sodbi sodišča je zapisano, da kljub temu, da ima izolirani gen »enako kemijsko sestavo in strukturo kot tisti, ki jih je mogoče najti v celicah nekaterih človeških organizmov« sam proces »izolacije iz telesa ustvari umetno stanje stvari. Zaradi česar lahko gen postane blago, primerjava izoliranega in »naravnega« gena brez plačila lastniku patenta pa kaznivo dejanje.

Zahtevi Myriada po patentiranju je nasprotovala nevladna in neprofitna organizacija »Glasovi raka Avstralija«, ki ocenjuje, da je takšno patentiranje neutemeljeno in nezakonito. Od avstralske vlade zahtevajo, da spremeni sedanjo zakonodajo, saj bi takšne odločitve po njihovem mnenju lahko privedle do oslabitve javnega zdravstva ter povečevanju cene in omejitev s katerimi so soočeni zdravniki in pacienti. Nasprotovali so tudi logiki, po kateri že sam proces »izolacije« genov le-te spreminja v blago, saj je to enako kakor da bi »patentirali vejo«, ki bi jo utrgali z drevesa. Strokovnjaki v Avstraliji se zaradi odločitve sodišča že pritožujejo. Dianne Nicol, specialistka za vprašanja človekovih pravic in genetike iz Univerze v Tasmaniji je že izrazila svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča in napoveduje, da se bo skupina znanstvenikov na odločitev pritožila. Podjetje Myriad je v okviru zakona, ki ureja genetska vprašanja že patentirala gen BRCA1, vendar so največ polemik sprožili poskusi podjetja, da omeji pravico drugih podjetij in raziskovalcev da raziskujejo gen. Isto podjetje ima s tem veliko manj problemov v ZDA, kjer je njihovo podjetje Myriad Genetics patentiralo že veliko testov in ima tudi »monopol« na raziskovanje genov. Vsak, ki želi raziskovati ali uporabiti »njihove« gene mora podjetju plačati najmanj 3000 dolarjev, ta strošek pa je tako visok, da ga javno zdravstvo ne pokriva. V sosednji Kanadi, kjer pacientom Myriadu ni dovoljeno zahtevati plačilo za raziskave »njihovega« gena, so zdravstveni testi zaradi tega hitrejši in stanejo samo tretjino tistih v ZDA. Sodba v Avstraliji je pomembna, saj je do nje prišlo tri mesece pred postopkom, v katerem bo ameriško Vrhovno sodišče odločalo o primeru Myriad, v katerem ameriška Zveza za državljanske pravice nasprotuje »patentiranju« genov s strani posameznih podjetij. Sicer pa je bilo doslej na podoben način »patentiranih« že okoli 4000 človeških genov. Patente pa imajo v rokah zasebna podjetja. Od 23.668 genov naj bi jih bilo v ZDA 4382 patentiranih, patente pa naj bi imelo 63 odstotkov zasebnih podjetij.

Vse to so vprašanja, ki si jih še zmeraj zastavljajo v ZDA in Avstraliji. V ZDA je vlada celo sprejela mnenje, da DNA, ki se nahaja v naravi, ni mogoče »patentirati« samo s pomočjo »izolacije«. Toda povsem drugače je v Evropi, tudi v Sloveniji. Direktiva o biotehnologiji, ki velja v celotni EU (in jo je lata 2001 potrdilo tudi Evropsko sodišče) namreč predvideva, da je “biološki material, ki je izoliran iz naravnega okolja ob pomoči tehnološkega procesa« mogoče patentirati celo v primeru, da je isti material »pred tem obstajal v naravi.« Biološki material pa vsebuje tudi genetski material. Peti člen slovenske uredbe biotehnoloških izumov tako na primer določa, da človeško telo na različnih stopnjah razvoja »vključno z zaporedjem ali delnim zaporedjem gena« ne more biti izum, za katerega se podeli patent, lahko pa je »sestavina, ki je izdelana iz človeškega telesa… vključno z zaporedjem ali delnim zaporedjem gena«, ki je »lahko izum za katerega se podeli patent, tudi če je struktura te sestavine enaka strukturi navadne sestavine.«