Max Modic

, 15:15  |  Politika

Premier Janša z azerbajdžanskim ministrom za izredne razmere

V Slovenijo prihaja azerbajdžanski minister Hejdarov

Dimitrij Rupel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki se je že leta 2006 na Bledu bratil s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevom.

Dimitrij Rupel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki se je že leta 2006 na Bledu bratil s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevom.
© Nebojša Tejić / Salomon 2000

V ponedeljek na uradni obisk v Slovenijo prihaja azerbajdžanski minister za izredne razmere Kamaladin Hejdarov, ki ga bo spremljala gospodarska delegacija. Hejdarov se bo sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo, tema pogovorov pa naj bi bilo predvsem gospodarsko sodelovanje. Obisk ministra iz države, kjer vsakršno vsako javno izražanje nezadovoljstva ali politično oporečništvo naletita na oster odgovor režima, predstavlja nadaljevanje uradnega obiska Janše 15. in 16. januarja v Bakuju.

Uradno delegacijo slovenskega predsednika vlade je takrat spremljala velika skupina slovenskih gospodarstvenikov s področij industrije, ki imajo potencial in poslovne interese na azerbajdžanskem trgu, poudarjajo v kabinetu predsednika vlade, osrednja tema pogovorov ob tokratnem srečanju pa naj bi bila poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama ter konkretizacija ciljev, ki so bili zastavljeni v okviru pogovorov Janše z azerbajdžanskim političnim vrhom.

Janša je ob obisku v Bakuju Azerbajdžan je označil za 'deželo priložnosti', azerbajdžanske podjetnike pa pozval, naj okrepijo sodelovanje s slovenskimi kolegi in tudi investirajo v Slovenijo. Premier se je z azerbajdžanskim kolegom Arturjem Rasizadejem med drugim dogovoril o oblikovanju slovensko-azerbajdžanske komisije, ki naj bi skrbela za uresničevanje izraženih idej in pobud za krepitev dvostranskega sodelovanja.

To, da Azerbajdžan po ugotovitvah strokovne javnosti gotovo ni demokratična država, ampak – kot je povedal Ivo Vajgl za Mladino – »tipična posttranzicijska družba z dodatno nesrečo, da je obdarjena z naravnimi viri«, premiera Janše niti najmanj ne moti. Še manj ga verjetno moti to, da so kršitve človekovih pravic sestavni del azerbajdžanskega vsakdana in da gre za eno od držav, v kateri še zmeraj strogo kaznujejo homoseksualnost. V Janševi 'deželi priložnosti' so namreč konec januarja, kmalu po uspešnem obisku slovenskega predsednika vlade, brutalno pretepli udeležence mirnih demonstracij, ki so se zbrali na osrednjem trgu Sahil in protestirali proti uporabi pretirane sile proti nenasilnim protestnikom, kar so zabeležile številne svetovne tiskovne agencije.

"Zbrali smo se, da bi obsodili nezakonito uporabo sile proti mirnim protestnikom," je takrat povedala ena od organizatork shoda, novinarka in aktivistka Hadija Islajlova, ki je bila med pridržanimi in potrdila, da vsakršno javno izražanje nezadovoljstva ali politično oporečništvo naleti na oster odgovor režima predsednika Ilhama Alijeva, ki vodi to z nafto bogato nekdanjo sovjetsko republiko. Policija je namreč proti protestnikom, ki so protestirali proti lokalnim oblastem v mestu Ismajili, uporabila solzivec, gumijaste naboje in vodne topove.

Zanimivo, da je bil Janez Janša v časih, ko še ni zasedal premierske funkcije, precej bolj dovzeten za vprašanja v zvezi s kršitvami človekovih pravic po svetu. 17. marca 2004 je namreč na Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izdajo vizuma za obisk beloruskega 'predsednika' Aleksandra Lukašenka (navednice je postavil avtor pisnega poslanskega vprašanja), v katerem med drugim navaja, da je »Slovenska demokratska stranka presenečena ob novici, da je Ministrstvo za zunanje zadeve beloruskemu 'predsedniku' Aleksandru Lukašenku izdalo vstopni vizum za obisk v Sloveniji«. Janša je v pismu opozoril tudi, da »predsedniški samodržec Aleksander Lukašenko vodi diktatorsko politiko«, pod njegovim vodstvom pa so »v Belorusiji teptane osnovne človekove in politične pravice«. Izrazil je tudi ogorčenje nad izjavo, ki jo je javnosti posredovalo MZZ in v kateri MZZ pojasnjuje, da je bil Aleksander Lukašenko v Sloveniji na zasebnem obisku in da mu je bil ustrezen vizum izdan po pridobitvi mnenja pristojnih organov Evropske unije.

»Glede na navedeno MZZ prosimo, da nam pojasni, s katerimi pristojnimi organi Evropske unije in kdaj se je posvetovalo pred izdajo vizuma. Kot dokaz navedbe naj nam MZZ posreduje kopijo dokumenta pristojnega organa EU, na podlagi katerega je Ministrstvo sprejelo odločitev o izdaji vizuma. Hkrati pa prosimo za pojasnilo, na kateri podlagi je Slovenija, ki bo članica Evropske unije postala šele 1. maja 2004, zaprosila za dovoljenje organe Evropske unije,« je poslanec DZ Janez Janša zaključil svoje pisanje in dodal, da odgovor pričakuje v najkrajšem možnem času.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.