Marjan Horvat

8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Svet

Konec politike rjavih gvantov

V deželnem zboru in zveznem svetu prvič tudi Slovenec in Slovenki

Na avstrijskem Koroškem, ki ima okrog 560.000 prebivalcev, je Haiderjeva svobodnjaška stranka dolga tri desetletja povsem obvladovala politično, gospodarsko in kulturno prizorišče. Po njegovi smrti leta 2008 so se začele polagoma odstirati plasti prikrite politike, ki je bila zaznamovana s korupcijo, sovraštvom do slovenske narodne manjšine in do tujcev. Afere so dodobra pretresle koroško politiko in gospodarstvo. Še zlasti velja to za deželno banko Hypo Alpe Adria, ki je v zadnjih dveh desetletjih razširila svoje poslovanje na Balkan. V njej pa so si lahko tudi politiki (po)stregli z denarjem po mili volji. Afera je odnesla vodjo koroških svobodnjakov Uwa Scheucha, kmalu za njim je s položaja odšel tudi vodja konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz. Prvi je bil zaradi korupcije obsojen na sedem mesecev pogojnega zapora, drugi na pet let in pol zaporne kazni. Martinz je na sodišču v Celovcu priznal, da je sodeloval v mreži politikov, ki so leta 2007, še v času Haiderja, ob prodaji banke prejeli podkupnino in z njo financirali delovanje stranke. V sodnem postopku zaradi korupcije je tudi dosedanji deželni glavar, svobodnjak Gerhard Dörfler.

Razmere so se na Koroškem zaradi korupcije in nelegitimnosti političnih veljakov tako zaostrile, da so bile potrebne predčasne volitve. Bile so 3. marca. Prinesle so presenetljivo odločitev. Korošci in Korošice so po desetletjih vladanja Svobodnjakom vzeli mandat in največ zaupanja s 37 odstotki naklonili Socialdemokratom (SPÖ). Tem sledijo Haiderjevi Svobodnjaki, ki so dobili na volitvah 2009 kar 44 odstotkov glasov, zdaj pa le 17. Ljudska stranka je dobila 14 odstotkov, Zeleni 12 odstotkov, Team Stronach 81-letnega avstrijsko-kanadskega milijarderja Franka Stronacha, pa nekaj več kot 10 odstotkov glasov.

Marjana Šturma, predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO), izid volitev ne preseneča: »Ošabnost in potentnost vladajoče garniture pri upravljanju v deželi in povezanost s korupcijo so povzročile nelagodje med ljudmi, ki so se zbali takšnega razvoja Koroške.« Tudi znani slovenski odvetnik Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) pravi, da je »bila mera polna. Korošci so za spoznanje nevarnosti Haiderjeve politike potrebovali zelo dolgo časa. Vsakomur, ki je bil pripravljen odpreti oči, je bilo jasno že pred leti, da tako naprej ne bo šlo. Potreben bo zasuk. Vse se je začelo že s prihodom Haiderja na oblast. Zdaj je njegovo obdobje končano, izgubili pa smo tri desetletja razvoja.«

Naši sogovorniki menijo, da obstajajo realni razlogi za drugačen razvoj Koroške in za optimizem. Tudi zato, ker so zmagovalne stranke, ki bodo oblikovale koalicijo, v preteklih mesecih in letih dodobra prevetrile svoje vrste. Ljudska stranka se je, potem ko jo je »zapustil« njen skorumpirani strankarski šef, »temeljito obnovila in zdaj nastopa popolnoma drugače kot v preteklosti. Otresla se je elementov haiderizma,« pravi Vouk. Socialdemokrati so pred Haiderjem sicer dolgo vladali na Koroškem, a moči, verjetno pa tudi volje, za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe niso imeli. Tako se je uresničevanje nekaterih pravic slovenske manjšine začelo šele pred dvema, tremi leti. Karla Smolleja, bivšega predsednika NSKS, skrbi, ker so bili nekateri župani iz te stranke glavni nasprotniki postavitve dvojezičnih tabel. Se pa z Voukom oba strinjata, da je novi predsednik socialdemokratov na Koroškem, Peter Kaiser, vnesel novi veter v stranko, in glede na njeno zmago na volitvah zagotovo tudi v deželo. »Mislim, da Kaiserju lahko verjamemo. Svoje otroke je dal v slovenske šole in že kot mladinski funkcionar je tesno sodeloval s koroškimi Slovenci. Nima rjavega gvanta, tako značilnega za koroške politike,« pravi Rudi Vouk.

Da se je na Koroškem zgodil prelom, priča tudi odnos volivcev do kandidatov slovenskega rodu. Na listi Zelenih je prišla v deželni zbor že uveljavljena borka Zalka Kuchling, profesor na državni gimnaziji Lojze Dolinar pa se je uvrstil v ta zbor na listi Team Stronach. Ano Blatnik, pedagoško delavko, ki je na deželni listi SPÖ kandidirala na osmem mestu, pa bo stranka delegirala v Zvezni svet, drugi dom avstrijskega parlamenta. Seveda je vprašanje, kako bodo politične sile v slovenski skupnosti izkoristile poslance slovenskega rodu za uresničevanje manjšinskih pravic. Brez poenotenja ne bo šlo.

Avstrijska Koroška se torej spreminja. Ne po volji heimatdienstovih brambovcev in politikov v rjavih gvantih, ampak njenih volivk in volivcev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.