Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Družba

    Sami si krojimo podobo jutrišnjega sveta

    Rdeča nit petih pogovorov z uglednimi slovenskimi sociologi in filozofi, ki jih je Kooperativa THD – vanjo so se pred nekaj leti povezale vodilne slovenske humanistične založbe – pripravila med Slovenskim knjižnim sejmom, ta je prejšnji teden potekal v Cankarjevem domu, je bil premislek o družbenoekonomski ureditvi, v kateri živimo. Govorniki so spregovorili o njenih preobrazbah, pa tudi o moči in nemoči emancipacijskih gibanj kot tistih sil v družbi, ki bi morda ob razpadu zdajšnje ureditve pripomogle k udejanjanju bolj egalitarnega in pravičnejšega sveta. A s poudarkom na zmotnosti misli, »da bi nam bilo s koncem kapitalizma le z rožicami postlano. O emancipaciji je treba premišljevati vnaprej. Treba si jo je izboriti,« je med sredinim uvodnim pogovorom, naslovljenim Konec koncev, poudarila filozofinja Alenka Župančič. Več

  • Marjan Horvat

    24. 10. 2019  |  Kultura

    Člani Mladinskega: Ne dopuščamo, da se govori v našem imenu

    »Podpisani člani umetniškega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) ne dopuščamo, da se govori v našem imenu in da se v medijih pod pretvezo kolektivnih odločitev in želja daje izjave, ki niso bile sprejete v skladu z nami in so neresnične,« pišejo člani umetniškega ansambla SMG. Več

  • Marjan Horvat

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Družba

    Se papež lahko (z)moti?

    V ponedeljek, 30. septembra, je minilo 1600 let (oziroma 1599 let) od smrti sv. Hieronima, učenjaka, ki ga katoliška cerkev časti kot prvega prevajalca celotnega Svetega pisma v latinščino. Zanimivo je, da je sv. Hieronim morda povezan z našimi kraji, saj se je – kot je zapisal sam – rodil leta 347 v Stridonu, mestu, ki leži »na meji med Dalmacijo in Panonijo«. Znano je še, da so to mesto že v času njegovega življenja porušili Goti, da je bilo oppidum, kar je bila v pozni antiki splošna oznaka za urbano utrjeno naselje, vendar njegova točna lokacija ni znana. Več

  • Marjan Horvat

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    »Vredno nacistične propagande«

    Na Poljskem in v nekaterih baltskih državah, torej tistih, v katerih so prebivalci na lastni koži izkusili represijo sovjetskega režima, v zadnjih desetletjih pripravljajo različne resolucije, katerih namen je izenačiti oba totalitarizma, nacizem in komunizem. Takšna je tudi najnovejša Resolucija o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, za katero je 19. septembra glasovala velika večina poslancev v evropskem parlamentu. Tudi tokrat, kot že v podobni resoluciji iz leta 2009, so v prizadevanjih, da bi totalitarizma izenačili, opozorili na sporazum o nenapadanju, ki sta ga 23. avgusta 1939 v imenu svojih držav podpisala Molotov in Ribbentrop, sovjetski in nemški zunanji minister, ter protokole, na podlagi katerih naj bi si državi razdelili Evropo. Zdaj še trdijo, da je prav ta sporazum »utrdil pot za izbruh druge svetovne vojne«. Več

  • Marjan Horvat

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba

    Nova doba ali le nova preobrazba kapitalizma?

    Minuli ponedeljek je Greta Thunberg v zelo čustvenem govoru v Združenih narodih, kjer je potekala konferenca o »podnebni krizi«, še odločneje obsodila vse, ki mladim kradejo prihodnost: »Izginjajo celotni ekosistemi. Začenja se množično izumiranje vrst. Smo tik pred zlomom podnebja, (voditelji držav) pa nam ponujajo le zgodbe o denarju in pravljice o večni gospodarski rasti. Kako si drznete!« Tudi zaradi angažmaja Grete Thunberg pri opozarjanju na izsledke znanstvene skupnosti so mediji in politiki, ki opozarjajo na dvig morske gladine zaradi taljenja ledu, zakisanost oceanov, množično izumiranje vrst in uničevanje biotopov itd., opustili mlačno poimenovanje vzrokov tega dogajanja kot posledic »podnebnih sprememb« in »globalnega segrevanja« ter začeli uporabljati besedni zvezi »podnebna kriza« in »globalno pregrevanje«. Več

  • Marjan Horvat

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Družba

    Po poti »onkraj kapitalizma«

    Konec prejšnjega tedna je izšla nova knjiga francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Avtor v delu, naslovljenem Kapital in ideologija, nadaljuje raziskovanje neenakosti, kakor si ga je začrtal s Kapitalom v 21. stoletju, s katerim se je izstrelil med zvezde svetovne ekonomije. V novi knjigi se je – kot je dejal v pogovoru za francoski časnik L’Obs – »lotil dveh primanjkljajev svoje prejšnje študije; osredotočil sem se le na analiziranje zahodnih gospodarstev, premalo pozornosti pa sem namenil vprašanju, kako so politične ideologije upravičevale in zagovarjale neenakost«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Družba

    Branko Jordan: Ves čas težimo h konfliktom in iščemo krivca za to, da naša življenja niso takšna, kot bi si želeli

    Branko Jordan (1977) je eden izmed tistih slovenskih gledaliških igralcev, ki zelo analitično in sistematično pristopajo k snovanju vlog, preden svojemu liku skozi samo »igro« vdihnejo (notranje) življenje. Takšen pristop je za Jordana verjetno značilen zato, ker na gledališče gleda celovito, zanimajo ga vsi njegovi segmenti, tudi njegova spreminjajoča se vloga v družbi. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ilija Trojanow, pisatelj: Moramo se zavedati, da tudi sami omogočamo izkoriščanje v svetu

    lija Trojanow (1965) je eden izmed tistih evropskih intelektualcev, ki si globljega uvida v zakonitosti sveta niso pridobili (le) z branjem leposlovnih in strokovnih knjig, temveč so te zakonitosti doživeli in izkusili v lastnem življenju. Ko je bil še otrok, se je z družino iz bolgarske prestolnice, kjer se je rodil, preselil v Nemčijo, kmalu zatem so odšli v Kenijo. Do leta 1984 – z nekajletno prekinitvijo – je živel v Nairobiju, nato se je vrnil v Evropo in med letoma 1985 in 1989 v Münchnu študiral etnologijo in pravo. Leta 1999 se je za šest let preselil v Mumbaj, kasneje v Cape Town, nato pa se je znova vrnil v Nemčijo. Danes živi na Dunaju. In še vedno veliko potuje. Več

  • Marjan Horvat

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Politika

    Je bila Sirizina »kapitulacija« neizbežna?

    Predčasne parlamentarne volitve v Grčiji, ki jih je dozdajšnji premier Aleksis Cipras razpisal zaradi slabega izida svoje stranke Siriza na evropskih volitvah maja letos, so omogočile vrnitev na oblast »starim«, dinastičnim političnim strukturam. S skoraj 40-odstotno podporo volivcev je zmagala desnosredinska Nova demokracija, ki bo imela s 158 poslanskimi sedeži absolutno večino v novem sklicu 300-članskega parlamenta. »Sprejemamo razsodbo ljudstva. Sprejeli smo težke odločitve, da smo pripeljali Grčijo sem, kjer je danes, in za to plačali visoko politično ceno,« je prejšnji ponedeljek ob razglasitvi izidov volitev dejal poslavljajoči se premier Cipras. Več

  • Marjan Horvat

    11. 7. 2019  |  Družba

    Ivo Goldstein: Ustaši so bili izdajalci hrvaškega naroda, bili so najslabši Hrvati

    "Nikakršna relativizacija zločinskega značaja NDH ni mogoča," še dodaja Ivo Goldstein, sicer eden najboljših poznavalcev hrvaške polpretekle zgodovine, v pogovoru za posebno edicijo MLADINA INTERVJU 2019. Leta 2001 je z očetom Slavkom Goldsteinom, znanim založnikom, zgodovinarjem in politikom, napisal knjigo Holokavst v Zagrebu, deset let pozneje pa je v njunem soavtorstvu izšla še knjiga Jasenovac in Bleiburg nista isto. Letos je izdal novo knjigo o Jasenovcu, doslej najobsežnejšo o tej temi.  Več

  • Marjan Horvat

    11. 7. 2019  |  Politika

    Carles Puigdemont: Moč mi daje zavedanje, da se bojujem za svobodo

    Puigdemont nam je v pogovoru za MLADINA INTERVJU 2019 predstavil svoje videnje procesa osamosvajanja Katalonije, podrobneje pojasnil, zakaj je odnos do Španije (in Evrope) do Kataloncev takšen, kakršen je in se kritično opredelil tudi do nekaterih svojih odločitev v osamosvajanju Katalonije. "Moja napaka je bila, da sem po referendumu leta 2017 verjel Španiji, da je pripravljena na dialog, in se na tej podlagi odločil 'zamrzniti' neodvisnost Katalonije," je dejal v intervjuju. "Lagali so." Več

  • Marjan Horvat

    10. 7. 2019  |  Družba

    Slavoj Žižek: Ali vi mislite, da je vaš jebeni DiEM rešitev?

    "Ne moremo se več na marksističen način zanašati, da gre  vlak zgodovine v smeri napredka. V resnici gre vlak zgodovine, kot je dejal Walter Benjamin, proti prepadu, naša naloga pa je potegniti ročno zavoro," je med drugim povedal filozof Slavoj Žižek v pogovoru s Srećkom Horvatom, katerega zapis objavljamo v Mladininih INTERVJUJIH 2019. Žižek je v Zagrebu govoril o ključnih nevarnostih, ki ogrožajo prihodnost človeštva, nakazal smeri ali področja, kjer se (lahko) "rojevajo" spremembe za znosnejši svet, pa tudi o včasih preveč idealiziranem jugoslovanskem samoupravnem socializmu. "Življenje v Jugoslaviji je bilo boljše od tistega, ki so ga živeli v vzhodni Evropi, tudi meje so bile odprte, a še vedno trdim, da je naš sistem lahko deloval ob pogoju, da samega sebe ni jemal povsem resno," dodaja.  Več

  • Marjan Horvat

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Kultura

    Zgodbe o Trstu, ki je doživel »tisočkrat več kot druga mesta«

    Ni naključje, da je Dušan Jelinčič, tržaški novinar, pisatelj, esejist, dramatik in prevajalec, zbirko novel o »mestu v zalivu« naslovil Tržaške prikazni. Ljudje, dogodki, tudi kraji, o katerih piše v zbirki – lani je izšla v italijanskem jeziku in bila več tednov najbolj prodajana knjiga v deželi Furlaniji - Julijski krajini –, namreč niso le »protagonisti« tržaške polpretekle zgodovine, temveč so kot »prikazni« ali »duhovi« še vedno zaznavni v kolektivni zavesti tržaškega življa. Več

  • Marjan Horvat

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Politika

    »Salvini = Mussolini«

    Te dni je v Italiji dvignila precej prahu odločitev ministrstva za izobraževanje, da začasno suspendira profesorico s palermske srednje šole Istituto Tecnico Vittorio Emanuele III. Kaznovalo jo je, ker naj ne bi bila »nadzirala« projekta svojih dijakov in dijakinj, ki so ga pripravili januarja ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Dijaki so namreč v kratkem filmu Mussolinijeve rasne zakone iz leta 1938 primerjali z dekretom, s katerim je Matteo Salvini, sedanji italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga, migrantom, ki niso upravičeni do statusa begunca, odvzel pravico do humanitarnega varstva. S tem ukrepom je številne med njimi pahnil v brezdomstvo in ustvaril nove ilegalne priseljence, to pa so dijaki primerjali s posledicami Mussolinijevih zakonov, na podlagi katerih so fašisti 6500 judovskih otrok in 700 učiteljev poslali v koncentracijska taborišča. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Diana Delgado Pineda

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Politika

    Liz Castro, katalonska osamosvojiteljica: Katalonci niso radikalni

    Elizabeth (Liz) Castro (1965) je ena izmed številnih aktivistov in aktivistk iz Katalonije, ki si v zadnjem poldrugem desetletju vsak po svoje in skupaj prizadevajo za udejanjanje samostojnosti te španske regije. Američanka, ki se je konec osemdesetih preselila v Barcelono in se kmalu uveljavila kot avtorica poljudnih knjig o uporabi spletnih računalniških programov, je leta 2013 uredila zbornik esejev z naslovom Kaj se dogaja s Katalonijo? (What’ up with Catalonia), tri leta kasneje pa je različne vidike katalonskega osamosvojitvenega procesa predstavila še v monografiji z naslovom Veliko zrn peska (Many Grains of Sand). Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Miklavž Komelj: Kosovel popolnoma obrne uveljavljene predstave o tem, kaj je smrt in kaj je življenje

    Opus, ki ga je Srečko Kosovel (1904–1926) ustvaril v le petih letih, zadnjih svojega kratkega življenja, tudi na svetovni ravni že zaradi obsega zbuja strahospoštovanje. Pred nekaj leti je založba Beletrina na kar 1200 straneh izdala zbirko njegovih zbranih pesmi. V prejšnjih desetletjih so na skoraj 700 straneh že bili objavljeni njegove pesmi v prozi, črtice, članki, eseji, ocene, pisma in beležnice. Več

  • Marjan Horvat

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Družba

    So se Petersonu nekatera vrata priprla le, ker se je fotografiral z izpričanim islamofobom?

    Za Jordanom Petersonom, svetovno znanim kanadskim profesorjem psihologije in kliničnim psihologom, je slab teden. Več

  • Marjan Horvat

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Družba

    Cerkev v Avstriji proti »ustaškemu rajanju«

    Minuli teden je hrvaško javnost razburila odločitev katoliške cerkve na avstrijskem Koroškem, da ne bo izdala dovoljenja za mašo med spominsko slovesnostjo pri Pliberku. Libuško polje, kjer poteka slovesnost, že dolgo ni več kraj, na katerem se Hrvati in Hrvatice pietetno poklonijo spominu na rojake, ki so jih leta 1945 zavezniške sile prepustile na milost in nemilost jugoslovanskim partizanom, prireditev se je izrodila v »največje zborovanje fašistov v Evropi«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Ekonomija

    Tomaž Lanišek: Molitev v času delovnika je moteča ravno toliko, kot so moteče »čik pavze« 

    S Tomažem Laniškom, direktorjem škofjeloškega podjetja v nemški lasti Knauf Insulation, smo se sestali v najnovejši pridobitvi podjetja, izobraževalno-demonstracijskem centru Knauf Insulation Experience Center. V tem dvonadstropnem objektu izvajalcem in kupcem predstavljajo najnovejše koncepte trajnostne gradnje, vključno seveda z izolacijskimi rešitvami, ki so jih v tem škofjeloškem podjetju razvili sami. Direktor Lanišek nam ponosno predstavi različne izolacijske materiale, ki temeljijo na kameni volni, popelje pa nas tudi na streho Centra, kamor so umestili izdelek, po katerem slovi njihovo podjetje v svetu; tistega, ki omogoča »ozelenjevanje puščav«. V sklopu projekta zelenih rešitev Urbanscape so namreč v njihovem razvojnem centru razvili izolativni material, ki zadržuje vodo in jo rastlinam prepušča po njihovih potrebah. Več

  • Marjan Horvat

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Nič več »Za dom spremni«?

    Novembra 2013 je hrvaški reprezentant Josip Šimunić, po koncu nogometne tekme med Hrvaško in Islandijo na zagrebškem stadionu Maksimir, prevzel uradni mikrofon in z dvignjeno roko trikrat zaklical »Za dom ...«, občinstvo pa se je vsakokrat odzvalo z gromovitim »... spremni.« Šimuniću je dve leti pozneje prekrškovno sodišče naložilo globo v višini 700 evrov z utemeljitvijo, da ta vzklik »spodbuja sovraštvo na osnovi rasne, nacionalne, regionalne ali religiozne pripadnosti«, saj so ga uporabljali kot uradni pozdrav v ustaški NDH. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Družba

    Keith Lowe, britanski zgodovinar

    Keith Lowe (1970) je leta 2012 zaslovel z zgodovinsko monografijo Podivjana celina, v kateri je podrobno in nazorno opisal maščevanje nad okupatorjem in njegovimi sodelavci, tudi politično nasilje in državljanske vojne, vse tisto krvavo dogajanje, ki je Evropo zaznamovalo prva leta po 2. svetovni vojni. Britanski zgodovinar tudi v najnovejšem delu Strah in svoboda (slovenska prevoda obeh del sta izšla pri Založbi Modrijan) razčlenjuje povojno dogajanje, vendar se v njem osredotoča na opis oblikovanja novega svetovnega reda, ki je vzniknil na ruševinah vojne. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Politika

    Predsednik Katalonije: Vsi španski politiki so namigovali, da je Slovenija odgovorna za nasilje v Jugoslaviji

    »Tudi jaz bi imel takšno pisarno,« nam je dejal katalonski predsednik Quim Torra (55) in z gibom roke proti oknu pokazal na park Tivoli, v katerem stoji Muzej novejše zgodovine Slovenije. Tam, na Cekinovem gradu, daleč od njegovega urada, sedeža katalonske vlade, razkošne barcelonske palače iz 15. ali 16. stoletja, ki izpričuje večstoletno avtonomijo Katalonije, smo se s predsednikom pogovarjali o ključni temi njegovega mandata: o prizadevanjih Kataloncev, da bi na zavezujočem, v mednarodni skupnosti potrjenem referendumu o neodvisnosti lahko sami odločali o svoji usodi. Več

  • Marjan Horvat

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Družba

    Je Jordan Peterson pravi filozof za vas?

    Minuli konec tedna je Slovenijo obiskal Jordan Peterson. Zanimanje za predavanje 56-letnega kanadskega kliničnega psihologa in profesorja psihologije, ki se je s svojimi nastopi in intervjuji, objavljenimi na spletnih omrežjih, v minulih letih prelevil iz manj znanega profesorja z Univerze Toronto v »najbolj vplivnega intelektualca Zahoda«, je bilo tolikšno, da je organizatorica dogodka, Založba Družina, njegovo predavanje iz Cankarjevega doma prestavila v dvorano Gospodarskega razstavišča. Tam je Petersonu prisluhnilo 1800 poslušalcev. Večina med njimi je bila moških srednjih let, nekaj tudi žensk. Med javnimi osebnostmi smo v prvih vrstah opazili denimo Žigo Turka, nekdanjega (super)ministra v vladi Janeza Janše in avtorja spremne besede v slovenskem prevodu Petersonove uspešnice 12 pravil za življenje, novinarko RTV Vido Petrovčič, tudi sociologa Matevža Tomšiča. Med njimi pa je bilo tudi nekaj predstavnikov mlajše generacije; denimo nesojeni ljubljanski župan iz vrst SDS in nesojeni ustavni sodnik. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Nik Erik Neubauer

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Politika

    V taktih »Plesa valkir«

    V soboto smo lahko v Trstu videli dve povsem različni viziji (prihodnje) Evrope: liberalnodemokratične, uglašene z različnimi pojmovanji odprte in vključujoče družbe ter na drugi strani neliberalne in nestrpne Evrope strahu, ki se obdaja z okopi na mejah in v glavah. Prvo so utelešali udeleženci antifašističnega shoda, ki so se po tretji uri popoldne začeli zbirati na Trgu sv. Jakoba. S plakati z napisi »Mir« in »Osvobodimo se fašizmov«, tudi z očitno sproščenostjo, humorjem, pogumom in ne nazadnje s številnostjo – prišlo je okrog 5000 ljudi, Italijanov in Slovencev različnih slojev, med njimi so bili tudi podjetniki, politiki in predstavniki različnih sindikalnih in levičarskih združenj – so želeli sporočiti, da v Evropi, še posebej pa v Trstu, kot obmejnem pristaniškem mestu, vedno izpostavljenem prepihu različnih ideologij, ni prostora za tiste, ki hočejo obujati doktrine fašizma ali drugih avtoritarnih režimov. Drugo vizijo utelešajo člani gibanja CasaPound, ki so pol ure kasneje s Trga Riborgo, ta je slabih deset minut hoje od Trga sv. Jakoba, začeli na shodu po ulicah Trsta uprizarjati svoj spettacolo. Z njim naj bi počastili »dede in pradede«, ki so z zmago v prvi svetovni vojni Italiji »priborili« Trst, Gorico, Istro, Reko in del Dalmacije. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura

    Žiga Divjak: Kot družba lahko obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem

    Šestindvajsetletni Žiga Divjak se je s svojimi dosedanjimi predstavami gledališkemu občinstvu predstavil kot režiser, ki z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice na podlagi dokumentarnega gradiva preizprašuje ustroj svetovne in slovenske družbe, zlasti v tistih njegovih razsežnostih, ki določajo misel in življenje posameznikov in posameznic. Njegove predstave so politične per se, vendar svoje raziskovalne (in kritične) osti ne usmeri v politike in politiko, temveč v »drobovje« družbe, saj ga zanima, kako se politične odločitve odražajo v življenju konkretnih ljudi, ne le tistih na vrhu družbene piramide ali na njenem dnu, ki so postali – kot je dejal pokojni sociolog Zygmunt Bauman – »kolateralna škoda« sistema, temveč zlasti v srednjem sloju. Zdi se, da je to poslušno, tiho, konformistično družbeno okolje tudi naslovnik njegovih predstav, saj želi v njem privzgojiti občutljivost za družbene krivice in razumevanje (težav) sočloveka. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura

    Pero Lovšin: Izvor vseh bolezni sveta je v nepravični razdelitvi bogastva

    Ni naključje, da je Peter Lovšin (letnik 1955) ob začetku pogovora, z njim smo se prejšnji petek sestali na Gradu Kodeljevo v Ljubljani, poudaril, da je »osebna izkaznica« vsakega glasbenika najprej njegova glasba – plošče, ki jih ustvari, koncerti, ki jih odigra ... Šele potem so tu tekstualni ali video zapisi o njem, kajti druge umetniške forme s prikazom njegovega dela in življenja ne morejo scela zajeti bistva glasbenega umetniškega izraza. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Družba

    Mojca Širok, novinarka in pisateljica

    V dveh mesecih po oblikovanju nove italijanske vlade, ki jo sestavljata populistično Gibanje petih zvezd in skrajno desna Liga, se je na Apeninskem polotoku povečalo število napadov na priseljence iz afriških držav in na Rome. Med medijsko bolj izpostavljenimi je bil umor 29-letnega Soumaila Sacka, temnopoltega kmetijskega delavca po rodu iz Malija, ki je delal v Kalabriji. Julija je moški iz Vicenze z zračno puško streljal na migranta, o podobnih primerih so poročali tudi iz Caserte, Forlíja in Latine. Tudi v tuji javnosti je močno odmeval rasistični napad na 22-letno Daisy Osakue, temnopolto italijansko državno reprezentantko v atletiki, ki je skorajda oslepela zaradi drobca jajca, ki sta ji ga napadalca v Moncalieriju zalučala v oko. Sredi julija je nekdanji uslužbenec italijanskega senata z balkona svojega stanovanja ustrelil 14-mesečno romsko deklico, ki se je z mamo sprehajala po eni izmed ulic rimskega okrožja Centocelle. Ob tem napadu se je odzval predsednik Sergio Mattarella z besedami, da »Italija ne sme biti podobna ’Divjemu zahodu’, kjer lahko kdo kupi puško in ustreli enoletno deklico ter ji uniči zdravje in prihodnost«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura

    Edo Maajka: Ženski, ki jo mož premlati, celo druge ženske dopovedujejo, da je morda tudi sama kriva

    Ni naključje, da se Edo Maajka, eden najbolj prepoznavnih raperjev z območja nekdanje Jugoslavije, v eni od pesmi na svojem najnovejšem albumu Put u plus opredeli za pripadnika »večne manjšine«. Bošnjak, rojen leta 1978 v muslimanski družini v vasi Osmić pri Brčkem, je bil manjšina na Hrvaškem, kamor se je na tovornjaku spomladi 1992 z drugimi begunci iz BiH umaknil iz pekla vojne. Sprva v Privlako pri Zadru, nato v Zagreb. Po vojni se je vrnil v BiH, v Tuzli vpisal študij kriminalnega prava, vendar je po letu dni šolanje opustil in se zopet preselil v Zagreb. Ker se je poročil s Hrvatico, katoličanko, je v očeh Bošnjakov obveljal za izdajalca, zmerjali so ga celo z »ustašem«. Še bolj je v medijih od Vardarja do Triglava odmevala njegova druga poroka leta 2011. Nova izvoljenka je namreč Judinja, Maajka, vzgojen v muslimanski kulturi, pa je še prilival olja na ogenj z izjavami, da je »zaradi ljubezni pripravljen postati Jud«. Za nekaj let se je par umaknil v Tel Aviv, leta 2016 pa se vrnil v Zagreb. Več

  • Marjan Horvat

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Politika

    Sodišče EU ugodilo Korwinovi pritožbi

    Marca lani je poljski evroposlanec Janusz Korwin-Mikke na plenarni seji evropskega parlamenta o neenakosti spolov dejal, da bi morale ženske zaslužiti manj od moških, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne«, tezo pa je »podkrepil« s podatkom, da »med najboljšimi sto šahisti ni niti ene ženske«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Družba

    Dr. Marko Stabej: Očitek, da posegamo v slovenski jezik, je iz trte izvit

    Tudi danes so interni akti v skoraj vseh javnih zavodih (in seveda gospodarskih podjetjih) v Sloveniji zapisani le v moški slovnični obliki. Da so njihove naslovnice tudi ženske, navadno v opombi opozarja le zapis, da »so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola«. Tako je bilo od njene ustanovitve tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos aprila pa je senat FF odločil, da bo tri leta veljalo »obratno« pravilo, da bodo torej vsi interni akti fakultete napisani v ženski, nato pa izmenično v moški ali ženski slovnični obliki, v obeh redakcijah pa bodo veljali za »kateri koli spol«. Več