MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Politika

    Sodišče EU ugodilo Korwinovi pritožbi

    Marca lani je poljski evroposlanec Janusz Korwin-Mikke na plenarni seji evropskega parlamenta o neenakosti spolov dejal, da bi morale ženske zaslužiti manj od moških, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne«, tezo pa je »podkrepil« s podatkom, da »med najboljšimi sto šahisti ni niti ene ženske«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Družba

    Dr. Marko Stabej: Očitek, da posegamo v slovenski jezik, je iz trte izvit

    Tudi danes so interni akti v skoraj vseh javnih zavodih (in seveda gospodarskih podjetjih) v Sloveniji zapisani le v moški slovnični obliki. Da so njihove naslovnice tudi ženske, navadno v opombi opozarja le zapis, da »so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola«. Tako je bilo od njene ustanovitve tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos aprila pa je senat FF odločil, da bo tri leta veljalo »obratno« pravilo, da bodo torej vsi interni akti fakultete napisani v ženski, nato pa izmenično v moški ali ženski slovnični obliki, v obeh redakcijah pa bodo veljali za »kateri koli spol«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Družba

    Terry Eagleton, literarni teoretik in marksist

    Terry Eagleton, v mednarodnem prostoru eden izmed najbolj znanih literarnih in kulturnih teoretikov, se je rodil leta 1943 v angleškem mestu Salford staršem irskega rodu. Odraščal je v revni katoliški proletarski družini, maturiral na salfordski katoliški gimnaziji De La Salle, nato pa diplomiral iz angleškega jezika na prestižnem cambriškem Trinity Collegeu in pri komaj 22 letih postal – na predlog svojega mentorja Raymonda Williamsa, znanega marksističnega literarnega teoretika – najmlajši raziskovalec in doktorski študent na tej elitni univerzi v zadnjih dveh stoletjih. Wunderkind britanske literarne teorije in zgodovine je leta 1969 zapustil svojo almo mater in se zaposlil na Univerzi v Oxfordu, kjer je predaval do leta 2001. Več

  • Marjan Horvat

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura

    Slovenka, prvi slovenski ženski časopis

    Ženski časopis Slovenka, ki je pred 120 leti izhajal v Trstu, je s prispevki slovenskih književnic in pionirk feminizma na Slovenskem, poročili o uspehih razvitega ženskega gibanja na tujem in predvsem s pozivi ženskam, naj se borijo za pravico do javne besede, pravico do izobrazbe in samostojne zaposlitve, takoj izzval v tedanjem slovenskem prostoru prevladujoča konservativna in klerikalna mnenja o ženskah. Tudi takšna, kakršna je imel o vlogi žensk v družbi tedanji cerkveni ideolog in ljubljanski škof Anton Mahnič, ki je »svetoval«, naj ženska v »v javnosti – molči«, saj »ne učenih, ampak blagih, ponižnih, sramežljivih žensk nam je treba … Ne delajmo pač žensk vsegavednih«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura

    Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika 

    Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Portret

    Suzana Tratnik, pisateljica in borka

    Iskanje identitete v času odraščanja, zlasti strah, negotovost in hkrati neizmeren pogum iščočih se ljudi, ki so drugačni, so stalnica v njenih knjižnih delih. Takšne zahtevne in občutljive teme zna s sočnim jezikom, črpajoč z različnih jezikovnih registrov, in s prefinjenim humorjem in (samo)ironijo, približati bralcem, ne da bi se njeno sporočilo o tem, da »vse, kar narediš, naredi zase, ne glede na tuje grožnje ali obljube«, izgubilo. S takšnim pristopom se teme drugačnosti, predvsem drugačne spolne usmerjenosti, loteva že od svojega odmevnega romanesknega prvenca, Ime mi je Damijan, ki je bil po izidu leta 2001 preveden v tuje jezike, leta 2014 pa so to knjigo v projektu Rastem s knjigo dobili vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. V opomin o drugačnih in morda za pogum v iskanju lastne življenjske poti. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Matej Pušnik

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Goran Bregović, nesporni kralj balkanske glasbe

    Ne preseneča, da je njegova plošča Tri pisma iz Sarajeva v spletnih glasbenih trgovinah, zlasti v ZDA, med najbolje prodajanimi v žanru world music. Goran Bregović je na najnovejši plošči še izpilil eklektični način ustvarjanja glasbe. Ta se kaže v svojevrstni apropriaciji različnih zahodnih glasbenih žanrov in zvrsti z rabo balkanskih ritmov in melodij, zlasti pa prepoznavnega zvoka trubačev. Ker je Bregović v tem početju spreten in premišljen, tudi duhovit in igriv, prepletanje žanrov učinkuje naravno in izvirno, skladbe pa zvenijo sveže. Najudarnejše z albuma, Pero, Dui Duj, Baila Leila ter Made in Bosnia, že postajajo svetovne uspešnice. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura

    "Sam v Ljubljani, morda zato, ker sem bil kulturni emigrant, nestrpnosti nisem nikoli doživel"

    Plavi orkestar – frontman Saša Lošić, Mladen Pavičić na kitari ter brata Samir in Admir Ćeramida v vlogi ritem sekcije – je v osemdesetih s pesmimi, kot so Suada, Sava tiho teče, Bolje biti pijan nego star, Kaja, polnil dvorane in stadione po vsej Jugoslaviji. Njihove plošče so se prodajale v polmilijonski nakladi, s svojo podobo so narekovali modne smernice, kjerkoli so se pojavili, so jih pričakale trume oboževalk. Ni čudno, da so bend, ko je bil na vrhuncu slave, tuji mediji imenovali »Beatlesi za železno zaveso«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    »Levica ne zna uporabiti razsvetljenskih doktrin in idej v odzivanju na početje desnih populistov«

    Dunajski filozof Robert Pfaller (roj. 1962) je pred nekaj leti na spletu predstavil pobudo Adults for Adults (Odrasli za odrasle), v kateri je pozval državljane EU k uporu proti »pokroviteljskemu odnosu politike« do njihovega življenja in misli. V pobudi – v njenem znanstvenem odboru so tudi slovenski intelektualci (Mladen Dolar, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič), hrvaški filozof Srećko Horvat in nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis – Pfaller opozarja, da evropska politika, ker ne more regulirati uničujočega ravnanja transnacionalnega kapitala, regulira medčloveške odnose. Namen teh procesov je po Pfallerju odvzeti državljanom EU (z)možnost kritičnega mišljenja. »Politiki EU se do državljanov, ki so jih izvolili, obnašajo kot do otrok. Toda državljani tega ne potrebujejo. Zaslužijo si, da se z njimi ravna kot z odraslimi in odgovornimi ljudmi,« piše Pfaller. Po njegovem mnenju skušajo državljane EU »preoblikovati v prestrašene, žalostne, občutljive, šibke, poslušne in zavistne ljudi«. Ustvariti torej hočejo takšne ljudi, ki (u)strežejo zahtevam kapitala in njegovim političnim lakajem. Več

  • Marjan Horvat

    22. 12. 2017  |  Svet

    Zmagovita osamosvojitvena opcija ...

    Manever španskega premiera Mariana Rajoya (PP), da bi po referendumu o samostojnosti Katalonije 1. oktobra letos, najprej z uveljavitvijo 155. člena španske ustave odvzel separatistični španski regiji Kataloniji avtonomijo, nato pa z razpisom novih regionalnih volitev »zagotovil« v novem parlamentu večino strankam, ki se zavzemajo za ohranitev celovitost Španije, je spodletel. Tudi priprtje ministrov prejšnje katalonsske vlade, izgon predsednika Katalonije in grda volilna kampanja Madrida s ciljem zastraševanja in osebne diskvalifikacije zagovornikov neodvisnosti niso obrodila sadov. Katalonci in Katalonke so namreč na včerajšnjih volitvah – udeležilo se je jih je rekordnih 82 odstotkov volivcev – znova večinsko podprli independistične stranke. Več