Marjan Horvat

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Družba

    Keith Lowe, britanski zgodovinar

    Keith Lowe (1970) je leta 2012 zaslovel z zgodovinsko monografijo Podivjana celina, v kateri je podrobno in nazorno opisal maščevanje nad okupatorjem in njegovimi sodelavci, tudi politično nasilje in državljanske vojne, vse tisto krvavo dogajanje, ki je Evropo zaznamovalo prva leta po 2. svetovni vojni. Britanski zgodovinar tudi v najnovejšem delu Strah in svoboda (slovenska prevoda obeh del sta izšla pri Založbi Modrijan) razčlenjuje povojno dogajanje, vendar se v njem osredotoča na opis oblikovanja novega svetovnega reda, ki je vzniknil na ruševinah vojne. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Politika

    Predsednik Katalonije: Vsi španski politiki so namigovali, da je Slovenija odgovorna za nasilje v Jugoslaviji

    »Tudi jaz bi imel takšno pisarno,« nam je dejal katalonski predsednik Quim Torra (55) in z gibom roke proti oknu pokazal na park Tivoli, v katerem stoji Muzej novejše zgodovine Slovenije. Tam, na Cekinovem gradu, daleč od njegovega urada, sedeža katalonske vlade, razkošne barcelonske palače iz 15. ali 16. stoletja, ki izpričuje večstoletno avtonomijo Katalonije, smo se s predsednikom pogovarjali o ključni temi njegovega mandata: o prizadevanjih Kataloncev, da bi na zavezujočem, v mednarodni skupnosti potrjenem referendumu o neodvisnosti lahko sami odločali o svoji usodi. Več

  • Marjan Horvat

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Družba

    Je Jordan Peterson pravi filozof za vas?

    Minuli konec tedna je Slovenijo obiskal Jordan Peterson. Zanimanje za predavanje 56-letnega kanadskega kliničnega psihologa in profesorja psihologije, ki se je s svojimi nastopi in intervjuji, objavljenimi na spletnih omrežjih, v minulih letih prelevil iz manj znanega profesorja z Univerze Toronto v »najbolj vplivnega intelektualca Zahoda«, je bilo tolikšno, da je organizatorica dogodka, Založba Družina, njegovo predavanje iz Cankarjevega doma prestavila v dvorano Gospodarskega razstavišča. Tam je Petersonu prisluhnilo 1800 poslušalcev. Večina med njimi je bila moških srednjih let, nekaj tudi žensk. Med javnimi osebnostmi smo v prvih vrstah opazili denimo Žigo Turka, nekdanjega (super)ministra v vladi Janeza Janše in avtorja spremne besede v slovenskem prevodu Petersonove uspešnice 12 pravil za življenje, novinarko RTV Vido Petrovčič, tudi sociologa Matevža Tomšiča. Med njimi pa je bilo tudi nekaj predstavnikov mlajše generacije; denimo nesojeni ljubljanski župan iz vrst SDS in nesojeni ustavni sodnik. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Nik Erik Neubauer

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Politika

    V taktih »Plesa valkir«

    V soboto smo lahko v Trstu videli dve povsem različni viziji (prihodnje) Evrope: liberalnodemokratične, uglašene z različnimi pojmovanji odprte in vključujoče družbe ter na drugi strani neliberalne in nestrpne Evrope strahu, ki se obdaja z okopi na mejah in v glavah. Prvo so utelešali udeleženci antifašističnega shoda, ki so se po tretji uri popoldne začeli zbirati na Trgu sv. Jakoba. S plakati z napisi »Mir« in »Osvobodimo se fašizmov«, tudi z očitno sproščenostjo, humorjem, pogumom in ne nazadnje s številnostjo – prišlo je okrog 5000 ljudi, Italijanov in Slovencev različnih slojev, med njimi so bili tudi podjetniki, politiki in predstavniki različnih sindikalnih in levičarskih združenj – so želeli sporočiti, da v Evropi, še posebej pa v Trstu, kot obmejnem pristaniškem mestu, vedno izpostavljenem prepihu različnih ideologij, ni prostora za tiste, ki hočejo obujati doktrine fašizma ali drugih avtoritarnih režimov. Drugo vizijo utelešajo člani gibanja CasaPound, ki so pol ure kasneje s Trga Riborgo, ta je slabih deset minut hoje od Trga sv. Jakoba, začeli na shodu po ulicah Trsta uprizarjati svoj spettacolo. Z njim naj bi počastili »dede in pradede«, ki so z zmago v prvi svetovni vojni Italiji »priborili« Trst, Gorico, Istro, Reko in del Dalmacije. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura

    Žiga Divjak: Kot družba lahko obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem

    Šestindvajsetletni Žiga Divjak se je s svojimi dosedanjimi predstavami gledališkemu občinstvu predstavil kot režiser, ki z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice na podlagi dokumentarnega gradiva preizprašuje ustroj svetovne in slovenske družbe, zlasti v tistih njegovih razsežnostih, ki določajo misel in življenje posameznikov in posameznic. Njegove predstave so politične per se, vendar svoje raziskovalne (in kritične) osti ne usmeri v politike in politiko, temveč v »drobovje« družbe, saj ga zanima, kako se politične odločitve odražajo v življenju konkretnih ljudi, ne le tistih na vrhu družbene piramide ali na njenem dnu, ki so postali – kot je dejal pokojni sociolog Zygmunt Bauman – »kolateralna škoda« sistema, temveč zlasti v srednjem sloju. Zdi se, da je to poslušno, tiho, konformistično družbeno okolje tudi naslovnik njegovih predstav, saj želi v njem privzgojiti občutljivost za družbene krivice in razumevanje (težav) sočloveka. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura

    Pero Lovšin: Izvor vseh bolezni sveta je v nepravični razdelitvi bogastva

    Ni naključje, da je Peter Lovšin (letnik 1955) ob začetku pogovora, z njim smo se prejšnji petek sestali na Gradu Kodeljevo v Ljubljani, poudaril, da je »osebna izkaznica« vsakega glasbenika najprej njegova glasba – plošče, ki jih ustvari, koncerti, ki jih odigra ... Šele potem so tu tekstualni ali video zapisi o njem, kajti druge umetniške forme s prikazom njegovega dela in življenja ne morejo scela zajeti bistva glasbenega umetniškega izraza. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Družba

    Mojca Širok, novinarka in pisateljica

    V dveh mesecih po oblikovanju nove italijanske vlade, ki jo sestavljata populistično Gibanje petih zvezd in skrajno desna Liga, se je na Apeninskem polotoku povečalo število napadov na priseljence iz afriških držav in na Rome. Med medijsko bolj izpostavljenimi je bil umor 29-letnega Soumaila Sacka, temnopoltega kmetijskega delavca po rodu iz Malija, ki je delal v Kalabriji. Julija je moški iz Vicenze z zračno puško streljal na migranta, o podobnih primerih so poročali tudi iz Caserte, Forlíja in Latine. Tudi v tuji javnosti je močno odmeval rasistični napad na 22-letno Daisy Osakue, temnopolto italijansko državno reprezentantko v atletiki, ki je skorajda oslepela zaradi drobca jajca, ki sta ji ga napadalca v Moncalieriju zalučala v oko. Sredi julija je nekdanji uslužbenec italijanskega senata z balkona svojega stanovanja ustrelil 14-mesečno romsko deklico, ki se je z mamo sprehajala po eni izmed ulic rimskega okrožja Centocelle. Ob tem napadu se je odzval predsednik Sergio Mattarella z besedami, da »Italija ne sme biti podobna ’Divjemu zahodu’, kjer lahko kdo kupi puško in ustreli enoletno deklico ter ji uniči zdravje in prihodnost«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura

    Edo Maajka: Ženski, ki jo mož premlati, celo druge ženske dopovedujejo, da je morda tudi sama kriva

    Ni naključje, da se Edo Maajka, eden najbolj prepoznavnih raperjev z območja nekdanje Jugoslavije, v eni od pesmi na svojem najnovejšem albumu Put u plus opredeli za pripadnika »večne manjšine«. Bošnjak, rojen leta 1978 v muslimanski družini v vasi Osmić pri Brčkem, je bil manjšina na Hrvaškem, kamor se je na tovornjaku spomladi 1992 z drugimi begunci iz BiH umaknil iz pekla vojne. Sprva v Privlako pri Zadru, nato v Zagreb. Po vojni se je vrnil v BiH, v Tuzli vpisal študij kriminalnega prava, vendar je po letu dni šolanje opustil in se zopet preselil v Zagreb. Ker se je poročil s Hrvatico, katoličanko, je v očeh Bošnjakov obveljal za izdajalca, zmerjali so ga celo z »ustašem«. Še bolj je v medijih od Vardarja do Triglava odmevala njegova druga poroka leta 2011. Nova izvoljenka je namreč Judinja, Maajka, vzgojen v muslimanski kulturi, pa je še prilival olja na ogenj z izjavami, da je »zaradi ljubezni pripravljen postati Jud«. Za nekaj let se je par umaknil v Tel Aviv, leta 2016 pa se vrnil v Zagreb. Več

  • Marjan Horvat

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Politika

    Sodišče EU ugodilo Korwinovi pritožbi

    Marca lani je poljski evroposlanec Janusz Korwin-Mikke na plenarni seji evropskega parlamenta o neenakosti spolov dejal, da bi morale ženske zaslužiti manj od moških, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne«, tezo pa je »podkrepil« s podatkom, da »med najboljšimi sto šahisti ni niti ene ženske«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Družba

    Dr. Marko Stabej: Očitek, da posegamo v slovenski jezik, je iz trte izvit

    Tudi danes so interni akti v skoraj vseh javnih zavodih (in seveda gospodarskih podjetjih) v Sloveniji zapisani le v moški slovnični obliki. Da so njihove naslovnice tudi ženske, navadno v opombi opozarja le zapis, da »so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola«. Tako je bilo od njene ustanovitve tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos aprila pa je senat FF odločil, da bo tri leta veljalo »obratno« pravilo, da bodo torej vsi interni akti fakultete napisani v ženski, nato pa izmenično v moški ali ženski slovnični obliki, v obeh redakcijah pa bodo veljali za »kateri koli spol«. Več