Marjan Horvat

  • Marjan Horvat  |  foto: Nik Erik Neubauer

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Politika  Za naročnike

    V taktih »Plesa valkir«

    V soboto smo lahko v Trstu videli dve povsem različni viziji (prihodnje) Evrope: liberalnodemokratične, uglašene z različnimi pojmovanji odprte in vključujoče družbe ter na drugi strani neliberalne in nestrpne Evrope strahu, ki se obdaja z okopi na mejah in v glavah. Prvo so utelešali udeleženci antifašističnega shoda, ki so se po tretji uri popoldne začeli zbirati na Trgu sv. Jakoba. S plakati z napisi »Mir« in »Osvobodimo se fašizmov«, tudi z očitno sproščenostjo, humorjem, pogumom in ne nazadnje s številnostjo – prišlo je okrog 5000 ljudi, Italijanov in Slovencev različnih slojev, med njimi so bili tudi podjetniki, politiki in predstavniki različnih sindikalnih in levičarskih združenj – so želeli sporočiti, da v Evropi, še posebej pa v Trstu, kot obmejnem pristaniškem mestu, vedno izpostavljenem prepihu različnih ideologij, ni prostora za tiste, ki hočejo obujati doktrine fašizma ali drugih avtoritarnih režimov. Drugo vizijo utelešajo člani gibanja CasaPound, ki so pol ure kasneje s Trga Riborgo, ta je slabih deset minut hoje od Trga sv. Jakoba, začeli na shodu po ulicah Trsta uprizarjati svoj spettacolo. Z njim naj bi počastili »dede in pradede«, ki so z zmago v prvi svetovni vojni Italiji »priborili« Trst, Gorico, Istro, Reko in del Dalmacije. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura

    Žiga Divjak: Kot družba lahko obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem

    Šestindvajsetletni Žiga Divjak se je s svojimi dosedanjimi predstavami gledališkemu občinstvu predstavil kot režiser, ki z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice na podlagi dokumentarnega gradiva preizprašuje ustroj svetovne in slovenske družbe, zlasti v tistih njegovih razsežnostih, ki določajo misel in življenje posameznikov in posameznic. Njegove predstave so politične per se, vendar svoje raziskovalne (in kritične) osti ne usmeri v politike in politiko, temveč v »drobovje« družbe, saj ga zanima, kako se politične odločitve odražajo v življenju konkretnih ljudi, ne le tistih na vrhu družbene piramide ali na njenem dnu, ki so postali – kot je dejal pokojni sociolog Zygmunt Bauman – »kolateralna škoda« sistema, temveč zlasti v srednjem sloju. Zdi se, da je to poslušno, tiho, konformistično družbeno okolje tudi naslovnik njegovih predstav, saj želi v njem privzgojiti občutljivost za družbene krivice in razumevanje (težav) sočloveka. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura

    Pero Lovšin: Izvor vseh bolezni sveta je v nepravični razdelitvi bogastva

    Ni naključje, da je Peter Lovšin (letnik 1955) ob začetku pogovora, z njim smo se prejšnji petek sestali na Gradu Kodeljevo v Ljubljani, poudaril, da je »osebna izkaznica« vsakega glasbenika najprej njegova glasba – plošče, ki jih ustvari, koncerti, ki jih odigra ... Šele potem so tu tekstualni ali video zapisi o njem, kajti druge umetniške forme s prikazom njegovega dela in življenja ne morejo scela zajeti bistva glasbenega umetniškega izraza. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Družba

    Mojca Širok, novinarka in pisateljica

    V dveh mesecih po oblikovanju nove italijanske vlade, ki jo sestavljata populistično Gibanje petih zvezd in skrajno desna Liga, se je na Apeninskem polotoku povečalo število napadov na priseljence iz afriških držav in na Rome. Med medijsko bolj izpostavljenimi je bil umor 29-letnega Soumaila Sacka, temnopoltega kmetijskega delavca po rodu iz Malija, ki je delal v Kalabriji. Julija je moški iz Vicenze z zračno puško streljal na migranta, o podobnih primerih so poročali tudi iz Caserte, Forlíja in Latine. Tudi v tuji javnosti je močno odmeval rasistični napad na 22-letno Daisy Osakue, temnopolto italijansko državno reprezentantko v atletiki, ki je skorajda oslepela zaradi drobca jajca, ki sta ji ga napadalca v Moncalieriju zalučala v oko. Sredi julija je nekdanji uslužbenec italijanskega senata z balkona svojega stanovanja ustrelil 14-mesečno romsko deklico, ki se je z mamo sprehajala po eni izmed ulic rimskega okrožja Centocelle. Ob tem napadu se je odzval predsednik Sergio Mattarella z besedami, da »Italija ne sme biti podobna ’Divjemu zahodu’, kjer lahko kdo kupi puško in ustreli enoletno deklico ter ji uniči zdravje in prihodnost«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura

    Edo Maajka: Ženski, ki jo mož premlati, celo druge ženske dopovedujejo, da je morda tudi sama kriva

    Ni naključje, da se Edo Maajka, eden najbolj prepoznavnih raperjev z območja nekdanje Jugoslavije, v eni od pesmi na svojem najnovejšem albumu Put u plus opredeli za pripadnika »večne manjšine«. Bošnjak, rojen leta 1978 v muslimanski družini v vasi Osmić pri Brčkem, je bil manjšina na Hrvaškem, kamor se je na tovornjaku spomladi 1992 z drugimi begunci iz BiH umaknil iz pekla vojne. Sprva v Privlako pri Zadru, nato v Zagreb. Po vojni se je vrnil v BiH, v Tuzli vpisal študij kriminalnega prava, vendar je po letu dni šolanje opustil in se zopet preselil v Zagreb. Ker se je poročil s Hrvatico, katoličanko, je v očeh Bošnjakov obveljal za izdajalca, zmerjali so ga celo z »ustašem«. Še bolj je v medijih od Vardarja do Triglava odmevala njegova druga poroka leta 2011. Nova izvoljenka je namreč Judinja, Maajka, vzgojen v muslimanski kulturi, pa je še prilival olja na ogenj z izjavami, da je »zaradi ljubezni pripravljen postati Jud«. Za nekaj let se je par umaknil v Tel Aviv, leta 2016 pa se vrnil v Zagreb. Več

  • Marjan Horvat

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Politika

    Sodišče EU ugodilo Korwinovi pritožbi

    Marca lani je poljski evroposlanec Janusz Korwin-Mikke na plenarni seji evropskega parlamenta o neenakosti spolov dejal, da bi morale ženske zaslužiti manj od moških, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne«, tezo pa je »podkrepil« s podatkom, da »med najboljšimi sto šahisti ni niti ene ženske«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Družba

    Dr. Marko Stabej: Očitek, da posegamo v slovenski jezik, je iz trte izvit

    Tudi danes so interni akti v skoraj vseh javnih zavodih (in seveda gospodarskih podjetjih) v Sloveniji zapisani le v moški slovnični obliki. Da so njihove naslovnice tudi ženske, navadno v opombi opozarja le zapis, da »so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola«. Tako je bilo od njene ustanovitve tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos aprila pa je senat FF odločil, da bo tri leta veljalo »obratno« pravilo, da bodo torej vsi interni akti fakultete napisani v ženski, nato pa izmenično v moški ali ženski slovnični obliki, v obeh redakcijah pa bodo veljali za »kateri koli spol«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Družba

    Terry Eagleton, literarni teoretik in marksist

    Terry Eagleton, v mednarodnem prostoru eden izmed najbolj znanih literarnih in kulturnih teoretikov, se je rodil leta 1943 v angleškem mestu Salford staršem irskega rodu. Odraščal je v revni katoliški proletarski družini, maturiral na salfordski katoliški gimnaziji De La Salle, nato pa diplomiral iz angleškega jezika na prestižnem cambriškem Trinity Collegeu in pri komaj 22 letih postal – na predlog svojega mentorja Raymonda Williamsa, znanega marksističnega literarnega teoretika – najmlajši raziskovalec in doktorski študent na tej elitni univerzi v zadnjih dveh stoletjih. Wunderkind britanske literarne teorije in zgodovine je leta 1969 zapustil svojo almo mater in se zaposlil na Univerzi v Oxfordu, kjer je predaval do leta 2001. Več

  • Marjan Horvat

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura

    Slovenka, prvi slovenski ženski časopis

    Ženski časopis Slovenka, ki je pred 120 leti izhajal v Trstu, je s prispevki slovenskih književnic in pionirk feminizma na Slovenskem, poročili o uspehih razvitega ženskega gibanja na tujem in predvsem s pozivi ženskam, naj se borijo za pravico do javne besede, pravico do izobrazbe in samostojne zaposlitve, takoj izzval v tedanjem slovenskem prostoru prevladujoča konservativna in klerikalna mnenja o ženskah. Tudi takšna, kakršna je imel o vlogi žensk v družbi tedanji cerkveni ideolog in ljubljanski škof Anton Mahnič, ki je »svetoval«, naj ženska v »v javnosti – molči«, saj »ne učenih, ampak blagih, ponižnih, sramežljivih žensk nam je treba … Ne delajmo pač žensk vsegavednih«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura

    Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika 

    Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih. Več