26. 3. 2013, 16:50  |  Svet

Varčujte, da boste reševali banke!

Bruselj ne izključuje možnosti, da bodo morali veliki varčevalci tudi v prihodnje pomagati pri reševanju bank

Varčevalni model za velike varčevalce.

Varčevalni model za velike varčevalce.
© telegraph.co.uk

Evropska komisija danes ni izključila možnosti, da bodo veliki varčevalci z več kot 100.000 evri na bančnem računu v prihodnje morali pomagati pri reševanju bank, nikakor pa ne bodo prizadeti mali varčevalci. Evropska zakonodaja o reševanju bančnih kriz je sicer še v mlinu odločanja institucij EU. "Nikakor ni mogoče, da bi morali k reševanju bank prispevati varčevalci z manj kot 100.000 evri - ne zdaj ne v prihodnje," je poudarila tiskovna predstavnica komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja, Chantal Hughes.

Drugače je z velikimi varčevalci. Komisijin predlog, o katerem se trenutno razpravlja, ne izključuje možnosti, da bodo bančne vloge nad 100.000 evrov v prihodnje eno od orodij za reševanje bančnih kriz, je poudarila Hughesova. Že vseskozi poudarjamo, da davkoplačevalci ne smejo več plačevati za napake bank, primer Cipra pa je sicer iz več razlogov edinstven, je še izpostavila tiskovna predstavnica. Tako se je odzvala na ugibanja, ali bo reševanje Cipra model za reševanje vseh naslednjih bančnih kriz, ki so jih sprožile izjave šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema. Seveda ne moremo reči, da je reševanje Cipra "popoln model", ki ga je treba uporabiti pri reševanju vsake nove bančne krize, saj se naj v prihodnje tudi ne bi več nikoli znašli v takšnem položaju, kot smo se v primeru Cipra, je še dejala.

Bančna unija, ki se postopoma gradi, naj bi namreč to po njenih besedah preprečila. Temelj bančne unije je enoten nadzor, ki naj bi zaživel leta 2014, preostala dva stebra pa skupen okvir za reševanje bančnih kriz in enoten sistem zavarovanja bančnih vlog. Barnier je evropski okvir za preprečevanje in reševanje bančnih kriz brez obremenitve davkoplačevalcev, ki velja za pomemben korak k bančni uniji, predlagal junija lani. Celoten okvir sicer naj ne bi začel delovati pred letom 2018. Glavni cilj zakonodajnih predlogov komisije je, da se prepreči ponovitev scenarija po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov. Komisija je predlagala "škatlo z orodji" za tri faze ukrepanja - preprečevanje kriz, zgodnje ukrepanje ob prvih znakih krize in reševanje kriz.

V primeru potrebe po reševanju bank komisija predlaga štiri glavna orodja - prodajo dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bi lahko delničarje in upnike prisilili v izgube, da tako tudi sami prispevajo k reševanju bank. "Bail in" po predlogu komisije sicer omogoča dokapitalizacijo banke, tako da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom pa se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice. Mogoče pa je torej, da bodo eno od orodij za reševanje bank tudi vloge nad 100.000 evrov. Ta predlog sedaj obravnavajo članice unije in Evropski parlament. Razprava še poteka, tako je končni razplet nemogoče napovedati, je poudarila Barnierjeva tiskovna predstavnica.

Je pa poročevalec Evropskega parlamenta za to področje Gunnar Hökmark (EPP/Švedska) danes v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters povedal, da se bo parlament v pogajanjih zavzemal za to, da se bo za reševanje bank lahko uporabilo denarne vloge nad 100.000 evri. "Vloge, manjše od 100.000 evrov, so zavarovane, tiste nad 100.000 evrov pa niso in se jih bo obravnavalo kot del kapitala, ki se lahko uporabi," je zatrdil in izrazil prepričanje, da takšna rešitev uživa večinsko podporo med poslanci. Hökmark je varčevalce pozval, naj pred deponiranjem sredstev preverijo finančno zdravje bank. "Če vložite denar v Deutsche Bank ali Royal Bank of Scotland, tvegate. Morate se zavedati, da prevzemate tveganje," je bil jasen in poudaril, da bi tak mehanizem varčevalce osvestil o teh tveganjih. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.