Brezžična slovenska mesta

V sodobnem času internet postaja javna dobrina in tega se zavedajo tudi v nekaterih slovenskih občinah. Postopoma se po mestih vzpostavljajo brezžična omrežja, ki omogočajo priklop v svetovni splet prek prenosnikov, mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov.

Kljub temu Slovenija še ne dosega ravni nekaterih tehnološko najrazvitejših držav. Na Finskem je od leta 2010 internet ustavna pravica in vsak državljan ima pravico do dostopa do spleta s hitrostjo najmanj en Mbit/s. Do leta 2015 se bo najnižja hitrost povečala na sto Mbit/s. Finci se zgledujejo po Estoncih, ki so leta 2000 internet razglasili za temeljno človekovo pravico. Danes je že skoraj celotno ozemlje Estonije pokrito z wi-fijem. Ponekod se je mogoče priklopiti na wi-fi celo sredi gozda.

Domnu Saviču, souredniku portala E-demokracija.si, se zapis v ustavo ne zdi usodnega pomena. »Koristneje kot zapis pravice dostopa do spleta v ustavo bi bilo izvajanje praktičnih strategij in projektov, s katerimi bi državne in zasebne entitete pomagale pri zmanjševanju digitalnega neskladja, pri digitalnem opismenjevanju državljanov in pri umeščanju spletnega komuniciranja v posamezne upravne in druge postopke.«

V nekaterih slovenskih mestih že omogočajo brezplačen dostop do brezžičnega omrežja. Ljubljana je dobila omrežje WiFree, ki uporabnikom vsak dan omogoča enourni dostop do interneta. V Mariboru so prve dostopne točke začeli postavljati leta 2008, uporabniki pa lahko v splet dostopajo dve uri na dan. Obalni tehnološki sklad v Piranu končuje vzpostavitev najhitrejšega javnega brezžičnega omrežja v Sloveniji. Na Obali je dostop do brezžičnega interneta omogočen tudi v Kopru, v Izoli pa projekt načrtujejo za prihodnje leto. Prejšnji mesec so omrežje dobili v središču Domžal in enajstih okoliških krajih. V Celju je dostop mogoč v starem mestnem jedru, vendar načrtujejo širitev. Podobno je v Kranju, ki ima v starem delu mesta štiri dostopne točke, celotno mestno jedro pa bo predvidoma dobilo dostop postopno, v prihodnjih letih. V Novem mestu se ravno v tem času pripravljajo na izvedbo javnega naročila za vzpostavitev brezžičnega omrežja v mestnem jedru in športnih središčih. Postopoma so od leta 2007 omogočili dostop v mestnem središču in na nekaterih ključnih mestih tudi v Velenju. Brezžično omrežje je že dlje vzpostavljeno v občini Postojna, od lanskega leta v Kočevju, v manjšem obsegu deluje v Novi Gorici …

Savič meni, da bi se morala mesta najprej vprašati, kaj želijo doseči s ponudbo brezplačnih brezžičnih omrežij: »Občutek imam, da se pri nekaterih projektih dostop do spleta jemlje kot nekakšen turistični bonbonček brez prave analize občinstva oziroma brez pravega razloga za uvedbo. Želel bi si, da bi mesta pri vprašanju odpravljanja digitalnega neskladja več časa posvetila analizi razmer na trgu in projekte razvijala v skladu s to analizo.«