Nadaljevanje genocida

Svetovno javnost so pred kratkim pretresle nove fotografije iz časa poslednjih dni vojne med separatistično organizacijo Tamilskih tigrov (LTTE) in vladno vojsko na Šrilanki spomladi 2009, še en dokaz vojnih zločinov, ki so jih zagrešile osrednje oblasti v Kolombu. Kmalu zatem pa je luč sveta ugledalo tudi novo poročilo organizacije Human Rights Watch, ki režim predsednika Mahinde Radžapakse obtožuje sistematične uporabe spolnega nasilja z namenom zastraševanja in podjarmljanja avtohtone tamilske manjšine na severu in vzhodu države.

Obremenilne posnetke je prvi objavil The Independent, podrobneje pa jih obravnava novi dokumentarec o državljanski vojni na Šrilanki No Fire Zone, ki je bil premierno prikazan ob srečanju Sveta za človekove pravice Združenih narodov v začetku marca v Ženevi.

Fotografije razkrivajo resnično usodo 12-letnega Balačandrana Prabakarana, sina vodje organizacije LTTE Velupilaja Prabakarana, neposredno po tem, ko so ga zajeli pripadniki vladne vojske. Na prvih nekaj posnetkih otrok nepoškodovan sedi med vrečami peska v zaklonišču in se tolaži s prigrizkom, ki mu ga je bržkone namenila šrilanška vojska. Na naslednji fotografiji, ki je bila posneta z istim fotoaparatom le nekaj ur kasneje, pa je mladi potomec vodje Tamilskih tigrov že mrtev.

Forenzični patolog, ki je za potrebe dokumentarca analiziral fotografije, je ugotovil, da je bilo v nesrečnikov prsni koš izstreljenih pet nabojev. Na podlagi opeklin v okolici strelnih ran, pa je brez kančka dvoma ugotovil, da je bila žrtev umorjena v slogu usmrtitve iz neposredne bližine.

Šrilanške oblasti so pred objavo fotografij trdile, da je Balačandran Prabakaran umrl v navskrižnem ognju v eni izmed poslednjih bitk s pripadniki organizacije LTTE.

»Fotografije dokazujejo, da je bil sin vodje LTTE ujet in nato hladnokrvno umorjen,« trdi režiser dokumentarca Callum Macrae. »Težko si je zamisliti psihologijo vojske, kjer je vnaprej načrtovana usmrtitev otroka nekaznovana praksa. Še šokantneje pa je, da so bile fotografije posnete kot vojna trofeja.«

Namerni ogenj šrilanške vojske naj bi samo v zadnjih tednih vojne pokosil do 40 tisoč tamilskih civilistov.

V zadnjih dnevih vojne na Šrilanki so v svet pricurljala poročila o pobojih visokih uradnikov LTTE, ko so se ti skušali vdati. Šrilanška vlada je, da bi pri poslednjem obračunu s separatistično organizacijo LTTE imela proste roke, učinkovito izolirala mednarodne opazovalce na čelu z Združenimi narodi in jim onemogočila dostop do bojišč. Nediskriminatorni, celo namerni ogenj šrilanške vojske naj bi samo v zadnjih tednih vojne pokosil do 40 tisoč tamilskih civilistov, je v knjigi spominov objavil nekdanji predstavnik za tisk Združenih narodov na Šrilanki Gordon Weiss.

Po uničenju vojaških zmogljivosti LTTE so šrilanške oblasti na stotisoče Tamilcev zaprle v koncentracijska taborišča na severu države, tam pa so bili, da bi razkrili morebitno identiteto pripadnikov LTTE, izpostavljeni surovim zasliševalnim postopkom.

Človekoljubna organizacija Human Rights Watch (HRW) meni, da se široka uporaba politično motiviranega spolnega nasilja in drugih oblik mučenja, potem ko so bila posilstva tamilskih pripornikov med vojno stalna praksa šrilanških oblasti, nadaljuje vse do današnjega dne, tri leta in pol po koncu oboroženih spopadov.

Najnovejše poročilo HRW podrobno obravnava 75 primerov domnevnih posilstev in spolnih zlorab, ki so se od leta 2006 do 2012 zgodili v uradnih zaporih in na tajnih lokacijah po vsej državi. V primerih, ki jih je dokumentirala organizacija HRW, gre za osebe obeh spolov, osumljene pripadnike ali simpatizerje LTTE, ki so bili žrtve večkratnih posilstev, v katerih je pogosto sodelovalo več posameznikov, pripadnikov vojske, policije ali provladnih paravojaških enot.

Večina prizadetih se je na HRW obrnila zunaj ozemlja Šrilanke, saj tam organizaciji ni dovoljeno neodvisno delovanje, zato strokovnjaki HRW menijo, da so primeri, ki jih navaja poročilo, zgolj vrh ledene gore široko razširjenih, politično motiviranih posilstev in mučenja tamilskih pripornikov.

HRW pravi, da zlorabe niso zgolj posledica deviantnega vedenja nekaterih posameznikov, pripadnikov represivnega aparata. Glede na razširjenost zlorab so z njimi gotovo seznanjeni tudi višji državni uradniki. Njihov namen je zastraševanje pripadnikov tamilske manjšine, ki se že desetletja upira institucionaliziranemu rasizmu šrilanške države.