Zaupajte vladi, pustite se nadzirati!

Direktor NSA branil zbiranje podatkov o telefonskih pogovorih Američanov – Ostre kritike evropskih poslancev

Direktor ameriške agencije za nacionalno varnost Keith Alexander je v sredo pred senatnim odborom za razdeljevanje proračunskih sredstev zagovarjal skrivne programe zbiranja podatkov o telefonskih pogovorih Američanov in nadzora nad internetom. General Alexander je zatrdil, da so s takšnim nadzorom uspeli ustaviti na ducate terorističnih napadov doma in na tujem. Natančne podatke o tem bo kongresu posredoval v tednu dni, je napovedal. Obstoj programov, ki sta ga prejšnji teden razkrila časopisa Guardian in Washington Post po zaslugi nekdanjega pogodbenika NSA Edwarda Snowdena, so medtem ostro kritizirali tudi evropski poslanci.

Razkriti programi so po njegovih besedah nujni, ker dopolnjujejo druge, o katerih ni govoril. Američane je pozval, naj zaupajo vladi, in zagotovil, da skušajo pristojne vladne agencije obenem zaščititi ljudi in državo ter državljanske svoboščine, kot je pravica do zasebnosti. Direktor vohunske agencije, ki je pred izbruhom vojne proti terorizmu nadzirala le tujce, je dejal, da se nadzor izvaja pod strogimi pravili in odgovorno. Razkritja programov zmanjšujejo zmogljivosti vlade za obrambo pred terorizmom in zdaj so ZDA skupaj z zavezniki po njegovih besedah manj varne kot pred dvema tednoma.

Alexander je dejal, da bodo teroristi, če poznajo način delovanja ameriških obveščevalnih agencij, z napadi uspeli in Američani bodo umirali. "Raje vidim, da me kritizirajo, ker domnevno nekaj prikrivam, kot pa, da ogrozim varnost države," je dejal. Alexander je v senatu večinoma naletel na razumevanje, vendar pa Ameriška zveza za državljanske svoboščine ACLU ne sprejema argumentov predstavnikov vlade in je na sodišču v New Yorku vložila tožbo z zahtevo, naj se sporni programi ukinejo. Predsednik ZDA Barack Obama in njegovi podrejeni sicer trdijo, da nihče ne prisluškuje telefonskim pogovorom Američanov, ampak le zbirajo in analizirajo podatke o telefonskih klicih, da bi ugotovili, če kdo komunicira s teroristi.

Obstoj programov, ki sta ga prejšnji teden razkrila časopisa Guardian in Washington Post po zaslugi nekdanjega pogodbenika NSA Edwarda Snowdena, so ostro kritizirali tudi evropski poslanci. Od Washingtona bodo glede tega terjali pojasnila in tudi zagotovila, da bo država spoštovala pravice državljanov Evropske unije. Tovrstni programi in zakonska podlaga, ki jih omogoča, "morebiti ogrožajo temeljno pravico do zasebnosti in varstva podatkov državljanov EU", je med razpravo v Evropskem parlamentu dejal evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov Tonio Borg. Kot je napovedal, bo komisarka za pravosodje Viviane Reding o tem "odločno" spregovorila z ameriškim pravosodnim ministrom Ericom Holderjem na ministrskem srečanju med EU in ZDA v petek v Dublinu.

"Komisija zahteva jasne zaveze ZDA glede spoštovanja temeljne pravice državljanov EU do varstva podatkov," je v Strasbourgu dejal Borg. EU poleg tega želi tudi pojasnila, ali je program nadzora "omejen na individualne primere in utemeljen na konkretnih sumih ali pa omogoča masovne prenose podatkov", je dejal. V okviru t.i. programa Prism lahko ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) od internetnih podjetij, kot sta Google in Facebook, terja dostop do spletne pošte, klepetov, slik, datotek in video posnetkov tujih uporabnikov. Ameriški predsednik Barack Obama je program branil kot "zmeren poseg" v zasebnost, ki je potreben za ubranitev Američanov pred terorizmom.

Evropski poslanci z vseh strani političnega spektra so večinoma podprli prizadevanja Redingove, izpostavljali pa so besede Obame, da naj bi bili tarče nadzora predvsem tujci. Nemški poslanec Manfred Weber (EPP) je tako kot nesprejemljivo ocenil dejstvo, da imajo ZDA "različne standarde za zaščito podatkov tujcev in ameriških državljanov". "Moji podatki pripadajo meni, to je temeljni kamen evropskega razmišljanja o varstvu podatkov," je dejal. Sophia in 't Veld (ALDE) se je medtem vprašala, kako lahko "vladam, recimo v Egiptu, Iranu ali katerikoli drugi državi govorimo, naj ne vohunijo za svojimi državljani, ker za to ni prostora v demokraciji, če pa to počnemo svojim državljanom. Tu izgubljamo kredibilnost," je poudarila. Nekateri poslanci so medtem posvarili, da sta zbiranje podatkov in mednarodna zavezništva ključna za boj proti terorizmu. "Mogoče bi se bilo dobro spomniti, kdo je pravi sovražnik," je dejal britanski konservativni poslanec Timothy Kirkhope (ECR).

Kritikam se je sicer pridružila tudi slovenska evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D), ki je v svojem blogu zapisala, da je "ameriška vlada je s polnimi usti demokracije poteptala osnovno človekovo pravico: pravico do zasebnosti". Po njenih besedah je jasno, da "veliki brat vidi vse". V Evropskem parlamentu morajo od evropskih držav zahtevati jasne odgovore o morebitni vpletenosti njihovih vlad ali evropskih informacijskih podjetij ter o spoštovanju obstoječe zakonodaje varovanja podatkov, je prepričana. "Razkritje nadzora bi moralo poleg tega bistveno vplivati na pogovore med EU in ZDA o sporazumu za zaščito podatkov, ki je zaradi poskusov ZDA, da bi iz sporazuma izključili evropske varovalke, v stanju mirovanja," je še zapisala in se vprašala, če ni v interesu Evrope, da Snowdenu "ponudi zatočišče in ga zavaruje". (STA, mm)