Klemen Košak

19. 7. 2013  |  Mladina 29  |  Politika

Med evangelijem in audijem

Bolj kot med duhovniki skromnosti primanjkuje v Vatikanu

Kardinal dr. Franc Rode ob svojem avtomobilu. Vozila izbira »glede na ponudbo in glede na pogosta, dolga in zahtevna službena potovanja«.

Kardinal dr. Franc Rode ob svojem avtomobilu. Vozila izbira »glede na ponudbo in glede na pogosta, dolga in zahtevna službena potovanja«.
© Marko Pigac

Sandi Koren se je pred dvanajstimi leti na delo v župnijo Mozirje pripeljal z BMW-jem serije tri. Kupil si ga je s pomočjo staršev, ki so premožni, saj je bil njegov oče do upokojitve direktor. »Saj veste, kakšni so mladi fantje,« pravi danes in reče, da je takrat preprosto moral imeti ta avtomobil.

V Mozirju športni BMW s pogonom na zadnja kolesa za župnika ni ustrezen. Ta skrbi še za župnijo Šmihel nad Mozirjem in se mora tudi pozimi občasno vzpenjati po strmih cestah okoliških hribov, na primer do kapele, ki je na 1400 metrih nadmorske višine. Ker je tudi skavtski vodnik, mora biti v avtomobilu prostora za več ljudi, včasih pa mora peljati tudi kakšno vrečo cementa.

Koren je zato BMW prodal in si za petnajst tisoč evrov kupil enoprostorca, chevrolleta orlando. »Za duhovnike je avto hkrati zaseben in služben,« pojasnjuje. »Sem tudi generalni duhovni asistent slovenskih skavtinj in skavtov, pogosto se vozim na sestanke v Ljubljano in Maribor ter v tujino na seminarje. Imam čisto povprečen avto, in to je vse, nobene nepremičnine, samo televizor, obleke in kitaro.« Je pa res, da sta njegov telefon iPhone in njegov računalnik Mac oba izdelka Appla, podjetja z izdelki višjega cenovnega razreda.

Župnik z bazenom

Verniki v Mozirju vedo vse to in imajo župnika večinoma zelo radi. V kanonu 282 zakonika cerkvenega prava piše: »Vsak duhovnik je povabljen, da na področju zasebne lastnine živi evangeljsko vrednoto skromnosti ter na tak način pričuje in oznanja evangelij.« Cerkev oziroma škofje se v osebno premoženje duhovnika ne vtikajo, razen če ta živi veliko bolj razkošno kot prebivalci njegovega kraja. Ni znano, da bi se to dogajalo.

Alojz Benkovič živi v župnišču v Beltincih, vozi audi A6 in je lastnik hiše z bazenom tik ob madžarski meji.

Slovenski duhovniki zaslužijo okoli šesto evrov na mesec. Vzamejo si 17 evrov iz dnevne nabirke in nekaj deset evrov za poroke in pogrebe. Škofija jim zagotovi namestitev, če jo potrebujejo, tudi po upokojitvi.

Čeprav imajo nižje stroške kot povprečni državljani, imajo redki duhovniki veliko denarja za zapravljanje, kaj šele svoje premoženje. Eden izmed njih je Alojz Benkovič.

Dvorišče hiše beltinskega župnika, ki jo je kupil za 40.000 evrov prek lizinga, jo obnovil in ob njej postavil bazen.

Dvorišče hiše beltinskega župnika, ki jo je kupil za 40.000 evrov prek lizinga, jo obnovil in ob njej postavil bazen.
© Z.V.

Živi v župnišču v Beltincih in vozi nekaj let staro limuzino audi A6. Pred leti si je v naselju Trdkova, povsem na severu Slovenije, tik ob madžarski meji, za 40.000 evrov prek lizinga kupil hišo, jo obnovil in ob njej postavil bazen. Že izza ograje je videti zelo lepa in nekatere sosede moti, da je njen lastnik župnik.

»Ta hiša je stara okoli osemdeset let. Kupil sem jo leta 2007 in še vedno odplačujem lizing … Ali imam, ker sem duhovnik, kaj manj pravic kot ostali?« sprašuje Benkovič.

Benkovič si hiše s plačo ne bi mogel privoščiti. »Podedoval sem, kar je stari oče privarčeval po 47 letih dela v Franciji. Ni me sram priznati, da sem verjetno videl več denarja kot marsikdo drug,« je iskren.

7500 evrov tega denarja je Benkovič porabil, da je kupil podjetje, ki izdeluje plastično embalažo. V podjetju je zaposlen le Mihael Šafarič, ki mu je prejšnje podjetje propadlo v začetku gospodarske krize, ker se je pred njo preveč zadolžil.

»Gre za pomoč mladi družini, ki ji je ta plača edini dohodek,« pojasnjuje Benkovič, ki je Šafariču dal tudi kredit. Župnik pravi, da od podjetja nima nič razen očitkov ljudi, ki ga ne poznajo dobro, zato zanj išče drugega lastnika. »Ne želim se več izpostavljati,« pravi.

Prednostna naloga duhovnikov je skrb za pastoralno in duhovno delo, ne pa vodenje podjetij, pravijo v slovenski škofovski konferenci. Duhovnikom mora lastništvo v podjetju izrecno dovoliti njihov škof, Benkoviču torej dr. Peter Štumpf, škof v Murski Soboti, kjer je Benkovič ekonom.

V odgovoru nam je Štumpf napisal, da bo o Benkovičevem premoženju govoril, ko bomo mediji pisali »o cerkvenih in državnih uslužbencih, ki imajo sedaj lepo hišo in avto, čeprav je nemogoče, da bi si to pridobili iz plače oziroma iz honorarja, ki so jih te osebe dobivale v cerkvenih ali pa državnih službah. Jaz kot škof ne morem izvedeti, kako so te osebe prišle do takšnega premoženja«. Več nam ni želel povedati.

Benkovič je znan po svojem liberalnem pristopu ter privrženosti krščanskosocialni miselnosti, kar naj ne bi bilo po volji nekaterim v soboški škofiji. Do vodenja beltinške župnije je prišel po ovinku v majhni župniji Stranice, kar naj ne bi bilo naključje. Danes naj bi dobro vodil škofijsko in župnijsko gospodarstvo in tudi verniki o njem kljub njegovemu premoženju večinoma nimajo slabih besed.

Rodetova vlečka

Zakaj torej papež Frančišek svari duhovnike in redovnice pred iskanjem užitka v najnovejšem pametnem telefonu in najhitrejšem avtomobilu? Ko je v začetku julija pozival k prenovi struktur v rimskokatoliški cerkvi, je dejal, naj si duhovniki in redovnice ne prizadevajo za plitko zadovoljstvo. »Trenutno vznemirjenje nas ne osrečuje,« je rekel, »boli me srce, ko vidim duhovnika v najnovejšem avtomobilu. Avtomobili so potrebni, ampak imejte skromnejše. Pomislite, koliko otrok umre od lakote.«

Papež ni govoril o Sloveniji. Slovenski škofje vozijo stare Volkswagnove passate – vsi razen Štumpfa, ki vozi forda S-max, in mariborskega nadškofa dr. Marjana Turnška, ki vozi toyoto auris. »Duhovniki zaradi narave svojega dela veliko časa preživijo na cesti, zato jim priporočamo, da izbirajo vozila srednjega cenovnega razreda, pri nakupu pa upoštevajo predvsem karakteristiko varnosti, hkrati pa cestne razmere v župniji,« pravijo v Slovenski škofovski konferenci. Če duhovniki želijo dražji avtomobil, morajo prositi za pomoč bližnje ali dlje časa varčevati. Tudi če avto potrebujejo zaradi dela, jim škofije ne pomagajo.

Mozirski župnik ne vozi več BMW-ja. Pravi, da tak avto za njegovo delo ni primeren in da je z leti tudi dozorel in želi biti skromnejši.

Kmalu po papeževem pozivu se je izvedelo, da se je kolumbijski duhovnik Hernando Fayid odpovedal mercedesu benzu serije E, ki ga je dobil kot darilo. Vendar se zdi, da so prava tarča papeževih kritik njegovi prvi podložniki in ne duhovniki in redovnice.

Frančišek ima pred seboj veliko izzivov, ampak morda bo najtežje uresničil svojo želijo po reformiranju vatikanske hierarhije oziroma rimske kurije. Tej pogosto očitajo netransparentno in nedemokratično delovanje, kjer so najpomembnejša poznanstva in osebne naklonjenosti. To naj bi izviralo iz občutka kardinalov, da so upravičeni do plemiške obravnave.

Ko je New York Times pred štirimi meseci pisal o tem, je spomnil, da je prejšnji papež Benedikt XVI. obudil star običaj in nosil rdeče čevlje in obleke iz brokata, gosto spredene svile, kakršno so v zgodovini nosili visoka duhovščina in plemiči, danes pa je zelo redka. Ameriški časopis je izpostavil še slovenskega kardinala dr. Franca Rodeta: »Ob posvetitvi duhovnikov je nosil razkošno rdečo vlečko, znano kot cappa magna.« Novi papež je že večkrat pokazal, da take navade zavrača.

V Sloveniji ni presenetljivo, da marsikdo gleda na Rodeta kot na simbol vzvišenosti. Zanj so za več milijonov evrov obnavljali dvorec Goričane pri Medvodah, čeprav je po tem, ko je časnik Dnevnik to objavil, malo verjetno, da ga bo res uporabljal.

Rode je včasih vozil mercedes benz serije CL 55 z oznako AMG, torej uradno predelan, da doseže 265 kilovatov moči in do 100 km/h pospeši v manj kot šestih sekundah. »Pomladi leta 2007 je bil kardinalu ponujen pod relativno ugodnimi pogoji. Glede na potrebe – med kardinalove dolžnosti spadajo pogosti obiski redovnikov izven Rima pa tudi širše po Evropi – se je ta odločil, da ponudbo sprejme. Avto je namreč kljub starosti še relativno varen, kar je pri odločitvi igralo ključno vlogo,« je takrat pojasnjeval njegov tajnik Blaž Jezeršek.

Danes je Rode lastnik pet let starega audija A4. Prek svojega sedanjega tajnika Mateja Pavliča nam je poslal odgovor in zahteval, da ga objavimo v celoti: »Papež Frančišek je v svojem nagovoru 6. julija v Rimu, iz katerega je povzeta izjava o avtomobilih, med mnogimi drugimi spodbudami bogoslovce in redovne novince povabil k skromnosti pri uporabi materialnih sredstev. Ta so, kakor je v nadaljevanju pojasnil, za izvrševanje poslanstva Cerkve vendarle potrebna. Mlade pripravnike na duhovništvo je pozval k zvestobi Bogu in k pričevanju zanj pri vseh življenjskih odločitvah. Kardinal Rode besede svetega očeta iskreno pozdravlja. Sam trenutno uporablja avtomobil znamke Audi A4, letnik 2008, ki je njegova osebna last, s sodelavci pa je izbiral vozila – tudi rabljena – glede na ponudbo in glede na pogosta, dolga in zahtevna službena potovanja.«

Mozirski župnik Sandi Koren pravi, da BMW-ja nima več ne samo zaradi terenskih poti, po katerih se vozi, in narave dela, ki ga opravlja. »Z leti sem dozorel in drugače razmišljam. Želim biti skromnejši. Ni nič narobe, če ima duhovnik soliden in varen avto, vendar pa moramo res, ne toliko zaradi drugih kot zaradi sebe, živeti malo pod tistim standardom, ki bi si ga morda lahko privoščili po pravici. Tu se strinjam s papežem.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.