Imamo presežek

Kaj naj Slovenija stori ob dejstvu, da več naredi, kot porabi

V uvodniku 28. številke Mladine, »Bavconova misel«, je Grega Repovž med drugim citiral: »Ni mogoče debatirati o tem, ne da bi pokazali vsaj kanček razumevanja za položaj, v katerem je Slovenija. Pri tem ne mislim samo na dejstvo, da potrošimo več, kot ustvarimo, in da smo zato lahek plen za vsakršno izsiljevanje.« Spoštovani profesor bi moral zadnji stavek oblikovati nekoliko drugače: »Pri tem mislim na dejstvo, da ustvarimo več, kot potrošimo, pa smo vendarle lahek plen za vsakršno izsiljevanje.« Pogled v junijski Bilten Banke Slovenije pokaže, da je Slovenija od januarja do aprila letos izvozila za 902 milijona evrov več blaga in storitev, kot pa uvozila, kar je na tekočem računu plačilne bilance (od bilance izvoza in uvoza blaga ter storitev odštejemo neto odliv dohodkov, transferjev ipd. v tujino) vodilo v presežek 717 milijonov evrov. Ti rezultati so bil doseženi z doslej največjim izvozom blaga in storitev (tudi 5 odstotkov več kot v prvih štirih mesecih lani) ter ob najvišji ravni prejemkov na tekočem računu plačilne bilance, 549 milijonov evrov ali 6 odstotkov več kot od januarja do aprila lani. Proces (razvojni preobrat, povečanje konkurenčnosti in rast prodaje oziroma izvoza), v katerem je prišlo do takšnih rezultatov je, na primeru Hidrie, v 25. številki Mladine opisal izvršni direktor tega podjetja, mag. Iztok Seljak. Morda bi pri razčlembi virov, s katerimi Hidria financira razvoj, omenil, da so krediti Evropske investicijske banke (EIB) plasirani prek Slovenske izvozne družbe (kreditna linija, s katere črpa razvojne kredite Hidria, je bila v EIB odprta na pobudo nosilcev slovenske ekonomske politike) in da dobiva večji del nepovratnih EU-sredstev (če ne vsa) prek razpisov različnih slovenskih institucij, ki se ukvarjajo s spodbujanjem razvoja (v ta namen investirajo sredstva integralnega proračuna Republike Slovenije in sredstva EU). Je pa treba poudariti, da je vstop Slovenije v EU takšno razvojno politiko (temelji na močnih univerzah, znanstvenih, kulturnih in zdravstvenih institucijah ter državnem sofinanciranju razvojnih izdatkov gospodarstva: investicij v R&D pri velikih in srednjih podjetjih ter neposredno na sofinanciranju nakupa strojev oziroma naprav v malem gospodarstvu) sploh omogočil.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.