Naj se ve, kdo ne plačuje

Najpogostejše kršitve, ki jih zaznava inšpektorat za delo, so povezane s plačilom za delo. Leta 2006 so inšpektorji zaznali 459 takih kršitev, predlani 2643, lani že 3488 in letos številka zagotovo ne bo kaj dosti manjša.

Na ministrstvu za delo poudarjajo, da je zadnja reforma trga dela zelo izboljšala položaj delavca, kar zadeva take nepravilnosti. Delodajalec mora zdaj delavcu nujno izdati plačilno listo in že zgolj na podlagi te lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Prav tako delavcu pomaga nova možnost, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi že po dveh zaporednih mesecih neizplačila plače, ali če dobiva bistveno prenizko plačo ali jo dobiva z veliko zamudo. V tem primeru delavcu pripadajo enake pravice, kot če pogodbo odpove delodajalec iz poslovnih razlogov: odškodnina, odpravnina in denarno nadomestilo za brezposelnost.

Pri teh rešitvah niso upoštevani delavci, ki se tiho vdajo v nepravilno ali celo nezakonito izplačevanje plač. Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se srečujejo z delavci, ki so več mesecev dobivali plače brez plačilnih list, s šefovega osebnega transakcijskega računa ali na roko. Ti delavci se na sindikate pogosto obrnejo šele, ko jim delodajalec več mesecev ne plača nič. Sodišča sicer hitro odločijo v prid delavca, a podjetje, od katerega naj bi se izterjal neizplačani denar, pogosto nima nobenega premoženja. Isti delodajalec pa medtem z drugim podjetjem opravlja isto delo in na enak način.

Pri ZSSS so prepričani, da bi položaj pomagala rešiti javna objava imen delodajalcev, ki ne izplačujejo plač. Davčna uprava (Durs) sicer že objavlja seznam delodajalcev, ki niso predložili obračuna davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja (REK-obrazec). Te morajo preložiti vsi delodajalci za izplačane plače, na njih pa se vidi, koliko se od plače plača davkov in prispevkov.

Vendar sindikati opažajo, da v zadnjem času številni delodajalci oddajajo REK obrazce, plač pa ne izplačajo. Taka podjetja seveda praviloma ne plačujejo niti davkov, zato se lahko kmalu znajdejo na drugem seznamu, ki ga objavlja Durs, na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki presegajo pet tisoč evrov in so starejše od 90 dni.

Seznam delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, bi zagotovo razkril nova sporna podjetja, predvsem pa bi bil jasnejša in preprostejša referenca za delavce, ki se odločajo, kje naj se zaposlijo. Težko je reči, ali bi seznam spodbudil delodajalce, da bi plače izplačevali po pravilih. Sindikati opozarjajo, da se je po objavi seznama davčnih dolžnikov njihov skupni dolg v petih mesecih zmanjšal za 30 milijonov, na 924 milijonov evrov. A dolg se je vmes tudi povečeval in nemogoče je vedeti, kako bi se številka spreminjala, če javne objave ne bi bilo.

Dodatna transparentnost ne more škoditi, toda zavedati se moramo, da bodo številni delavci privolili v delo tudi pri nekom, za kogar je javno znano, da ne plačuje plač po pravilih. Ključna rešitev bi bila učinkovito uveljavljanje osebne odgovornosti izkoriščevalskih delodajalcev.