Tjaša Zajc

18. 9. 2013, 10:00  |  Družba

Dobrovita gre korak naprej

Dobrovita

Dobrovita
© Borut Krajnc

V Sloveniji trenutno deluje 21 socialnih podjetij. Podjetja, ki zaposlujejo ranljive skupine - dolgotrajno brezposelne, invalide ali osebe z duševnimi motnjami - običajno opravljajo storitve čiščenja, ravnanja z odpadki, predelave, sestavljanja in podobno. Zaposleni torej delajo na manj zahtevnih in najnižje plačanih delovnih mestih.

Eno izmed socialnih podjetij, Dobrovita d.o.o., pa gre korak naprej. Od septembra dalje ponujajo tudi geodetske storitve. V podjetju je namreč zaposlen tudi Mihael Grom, ki je po izobrazbi geodet, bil pa je tudi mentor in delovni inštruktor na področju sestavljanja plastičnih in kovinskih proizvodov. To je tudi osnovni pogoj za opravljanje geodetskih storitev. »Naš ključni motiv je bil najti možnost za delo invalidov z višjo izobrazbo in s tem preiti od dejavnosti, ki jih običajno ponujajo socialna podjetja,« pojasnjuje Uroš Urbas iz Dobrovite. V sklopu nove dejavnosti so delo dobili še trije kandidati: gimnazijski maturant tik pred diplomo iz zgodovine, diplomirani ekonomist in lesarski tehnik. Za zagon geodetske dejavnosti je Dobrovita dobila 300.000 evrov sredstev iz evropskega socialnega sklada, za obdobje do avgusta 2015.

Pa bo lahko projekt, ko se sofinanciranje izteče, samozadosten in uspešen tudi naprej? V Sloveniji od spremembe zakona o geodetski dejavnosti natančnega registra o ponudnikih geodetskih storitev ni. Na geodetski upravi pa ocenjujejo, da jih je okoli 300. Urbas je optimističen. »Gotovo so v času, ko je gradbeništvo izpostavljeno kot najbolj problematično, pogoji težji. S pravo tržno strategijo, ki jo interno izvajamo, pa računamo, da bodo geodetske storitve postale samostojna dejavnost trajnega razvoja.«

Dobrovitina poteza je lahko dober primer, kako aktivirati potencial tistih iz ranljivih skupin, ki imajo višjo izobrazbo. Odkar je bil v Sloveniji sprejet zakon o socialnem podjetništvu, je zanimanja za to vrsto zaposlovanja več, potrjuje Damjana Košir z ministrstva za delo. Ideje kaj vse je mogoče opravljati z njegovo pomočjo, pa je mogoče iskati v zadrugah iz tujine. V večini drugih držav socialna podjetja spadajo pod zadružništvo, pravi generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva Tadej Slapnik. In te opravljajo širok nabor dejavnosti. »Ena največjih zadrug je Mondragon v Španija, kjer je zaposlenih 5000 delavcev. Opravljajo vse dejavnosti: od tehnike, trgovine, imajo tudi svojo banko.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.