Igor Mekina

1. 10. 2013, 16:00  |  Svet  |  Komentar

Ameriška vlada delno ustavila delovanje

Če novega dviga zadolževanja ne bo več, bodo ZDA morale priznati, da niso več sposobne odplačevati svojih dolgov

Ameriška zvezna vlada je zaradi spora med republikanci in demokrati ostala brez dela sredstev. Tudi tokrat bodo najbolj prizadeti najrevnejši – državo pa čaka še težja politična bitka za dvig ravni zadolževanja, saj bo sedanja raven dosežena 17. oktobra. »Res so naredili to. Skupina republikancev v predstavniškem domu je vlado pravkar prisilila k ustavitvi delovanja zaradi 'Obamacara', namesto da bi sprejeli pravi proračun.« S tem stavkom je na svojem uradnem nalogu na Twittru ameriški predsednik Barack Obama izrazil svoje ogorčenje zaradi delne ustavitve financiranja zvezne vlade točno ob polnoči 1. oktobra.

Zgodilo se je torej točno to, kar so finančni strokovnjaki napovedovali že nekaj čas. Zato, ker demokrati in Barack Obama niso pristali na to, da se uveljavitev zakona o zdravstveni zaščiti, ki je znan pod imenom 'Obamacare', uveljavi šele z enoletnim odlogom, so republikanci preprečili nov dogovor o proračunu. Demokrati pa na kompromis niso želeli pristati tudi zato, ker gre po njihovem mnenju v primeru zdravstvene reforme za največji dosežek Obamovega prvega mandata, obenem pa je zakon o reformi prestal še presojo vrhovnega sodišča ZDA. Zakon sicer predvideva, da se morajo vsi posamezniki do 1. januarja 2014 zavarovati ali pa bodo plačali davčno kazen. S tem so se ZDA vsaj deloma približale v evropski in v sedanji krizi močno omajanemu modelu države blaginje.

Zaradi uveljavljene meje zadolževanja so zato avtomatsko pričele veljati različne omejitve finančnih izdatkov na zvezni ravni. O tem kaj naj bi – po vsej verjetnosti začasna – ustavitev zvezne vlade pomenila, so mnenja deljena. Nobenega dvoma sicer ni, da to za ZDA in tudi za svet ne pomeni nič dobrega. Po nekaterih izračunih bi lahko ZDA samo zaradi manjšega družbenega proizvoda zaradi zmanjševanja dela na vseh področjih dnevno izgubile 300 milijonov dolarjev. Vendar to ni prvi in ne zadnji takšen dogodek, zato so pretirano črnoglede napovedi brez osnove. ZDA so se v podobnem položaju znašle osemnajstkrat (skupaj z današnjim dogodkom) v zgodovini. Samo predsednika Jimmy Carter in Ronald Reagan sta se v svojih mandatih šestkrat znašla pred istim problemom. Res pa je, da je od zadnjega takšnega primera minilo že kar dolgih 17 let. Zadnja ustavitev plačil zvezni vladi je trajala 21 dni, od decembra 1996 do januarja 1997 in je stala ZDA več kot 2 milijardi dolarjev. Druge ustavitve plačil pa so bile različno dolge – od nekaj dni do meseca in pol, kar kaže tudi pregled podobnih ustavitev delovanja ameriške zvezne vlade v preteklosti.

 Kljub temu bodo nekatere posledice za večino državljanov ZDA, predvsem pa za tiste najbolj revne, zelo hude. Skoraj milijon zveznih uslužbencev bo ostalo doma, ker bodo nekatere ameriške zvezne agencije preprosto prenehale delati. To pomeni da je od danes na prisilnem dopustu tretjina vseh ameriških javnih uslužbencev, najmanj okoli 800.000 zaposlenih. Če se bo spor nadaljeval, so možni še dodatni prisilni dopusti. Tudi ko se bodo ti delavci vrnili na delo po morebitnem koncu spora, pa bo škoda za njih že velika, saj nimajo zagotovila, da bodo prejeli plače za nazaj. Še naprej delujejo le tiste službe, ki so opredeljene kot nujno potrebne, med njimi tudi vojska, policija in mejne straže. Zaprti so nacionalni parki in muzeji, zadržano bo izplačilo pokojnin in ugodnosti za vojne veterane. Ne bo razširjenega nadzora nad okoljem, zaprte bodo vladne izobraževalne ustanove, zaradi ustavitve vlade pa bodo imeli težave tudi tudi tuji turisti, ki želijo potovati v ZDA, saj se bo ustavila izdaja vizumov.

Spletna stran Mother Jones našteva 48 področij, ki bodo prizadeta zaradi političnega spora med demokrati in republikanci. Brez denarja bodo ostali tudi centri za preprečevanje nalezljivih bolezni, obalna straža, civilisti, zaposleni v obrambnem sektorju, člani družin padlih vojakov, zvezni biro za alkohol, tobak, orožje in eksplozive (kar bo ustavilo izdajanje dovoljenj za nošenje orožja), gozdarji, nacionalni zdravstveni inštituti, delovni inšpektorji, delavci v nacionalnih parkih, 98 odstotkov osebja vesoljske agencije NASA, zaposleni v zooloških parkih, veterani, delavci v muzejih, ljudje potrebni socialne pomoči, programi za razvoj otrok in podobni. Država zagotavlja tudi tretjino sredstev za stanovanjske kredite, ki so z današnjim dnem ustavljeni. Ustavljenih bo celo 48 fontan in vodometov po državi, ki so z današnjim dnem ostale brez vode.

Ameriški predsednik Barack Obama je medtem že poslal posebno pismo vsem ameriškim vojakom in v njem zapisal, da so njihove plače zagotovljene, da bo denar še vedno na voljo za tekoče misije, kot na primer v Afganistanu in da jih je »izdal Kongres«. Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid je še pred polnočnim rokom dejal, da bo, če bo do delne zaustavitve delovanja vlade prišlo, to povsem republikanska krivda, republikance pa je označil kot izsiljevalce. Predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia je povedal, da si Američani ne želijo zaprtja vlade in si ga ne želi niti sam, a da »zdravstvena reforma povzroča veliko škode« in da je »treba nekaj narediti«. Kongresnik Ted Cruz, predstavnik konservativnega gibanja čajankarjev, pa je Obamovo zdravstveno reformo označil kot »največjega ubijalca delovnih mest«, ki bo prizadela na milijone Američanov.

Vendar je kriza zaradi (ne)sprejetja proračuna samo začetek še večjih sporov med republikanci in demokrati. Prav zato je sedanji spopad morda bolj usoden in nevarnejši, kot so bili številni podobni doslej. Kongres mora namreč do 17. oktobra povišati dovoljeno mejo javnega dolga. Če dviga meje ne bo, ZDA ne bodo več sposobne poplačati vseh svojih obveznosti. Ameriški analitiki sicer že špekulirajo, ali se bodo ZDA vseeno odločile za »brezmejno zadolževanje«. Ta možnost kljub veliki gospodarski moči ZDA skriva veliko pasti. ZDA res uživajo prednosti zaradi možnosti, da dobesedno iz nič ustvarjajo vedno nove in nove vsote dolarjev, ki jih svet uporablja kot rezervno valuto. Toda če bo zadolževanje preseglo še neznano mejo sprejemljivega za svet, bi se ameriški dolg lahko izkazal kot preveliko breme celo za ZDA. Proračunski odbor ameriškega senata je še lani predvideval, da bi lahko državni dolg do leta 2016 znašal že 16,2 bilijona dolarjev – vendar pa že danes znaša 16,7 bilijona dolarjev. Republikanski finančniki so lani prav tako ocenjevali, da bi lahko ZDA to številko dosegle že leto prej, dolg pa je bil presežen že tri leta prej.

Prav zato so vse napovedi negotove. Sedanji dolg ZDA je sicer za 6,2 bilijona dolarjev višji od tistega, ki ga je za seboj pustil prejšnji republikanski predsednik George Bush, ki ga je z zelo dragimi vojnami proti terorizmu prav tako zelo uspešno še dodatno dvignil. Poročila proračunskega odbora senata navajajo, da bi lahko dolg do leta 2022 zrasel na 25,4 bilijona dolarjev, v najslabšem primeru pa bi lahko že leta 2015 znašal več kot 20 bilijonov – v kolikor ne bi bil degradiran na raven smeti, kar tudi ni izključeno. Prav zato se vse več kupuje zlato in druge rezervne valute, kar ZDA še dodatno otežuje njihov že sedaj težak položaj. Kongres je sicer dovolil zadolžitev države do 17 bilijonov dolarjev (oziroma do 16.999.421.095.673,60 dolarjev), kar bo država dosegla 17. oktobra, ko bo imela na računih samo še 30 milijard dolarjev gotovine.

Če novega dviga zadolževanja ne bo več, bodo ZDA morale priznati, da niso več sposobne odplačevati svojih dolgov. Čeprav praktičen bankrot ZDA verjetno ni mogoč, bi tudi teoretičen povzročil največjo gospodarsko krizo doslej, saj bi se za nekaj časa zagotovo ustavila skoraj vsa svetovna trgovina. Vendar pa je le malo verjetnosti, da bi se to zgodilo. Kljub temu pa položaj ni nenevaren. Že veliko povsem nepotrebnih tragedij v zgodovini se je začelo zaradi spleta povsem nepričakovanih dogodkov, s sedanjo krizo pa se zdi, kakor da se ves svet igra v neverjetni finančni piramidi, ki ustvarja vtis normalnega življenja samo tako dolgo - dokler pač traja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.